Klima, dekadenca in ostale ne/nravnosti

V preteklih dneh je v toplem objemu Cirkulacije 2 v Tobačni Ljubljana potekala 30-urna klavzura/ delavnica/ performens zaprtega tipa z naslovom Klima: Dekadenca, človek stroj, pod vodstvom gostujočega umetnika prof. Mikea Hentza. Poročilo imenovano Klima: DekaDANCE bo postreglo s fragmenti vključenih raziskav/ pogovorov/ predavanj/ dognanj.

Udeleženci so se v času klavzure prelevili  v raziskovalno in debatno skupino, ki je izmerila različne vidike tokratne Klime: kakšna je lokalna družbena klima, scenariji svetovnih podnebnih sprememb, kaj sploh je dekadenca in kakšne asociativne povezave lahko vlečemo skupaj, kako se vse to kaže na ravni trenutne človeške kulture – še posebej v konkretnem lokalnem okolju. Ekscesi.

Dekadenca je historična kategorija (stari Rim, 19. stoletje), ali pa bolj pogovorno: oznaka za postopen upad (npr. družbenih) dinamik, po njihovem vrhuncu.  Dekadentnost pa pogosto pomeni povsem različne stvari: brezpravnost, zanikanje veljavnih družbenih vrednot, neupoštevanje meril, poljubnost, ekscesnost, hlastanje za užitki, kupovanje užitkov, lepote, popolnosti, luksuz, prestižnost, simboli moči, čaščenje stvari/ idolatrija, itd. V splošnem je to prst, ki je uperjen na drugega.

Za definicije in strokovna izhodišča smo povabili ali obiskali naslednje strokovnjake: antropologinjo prof. dr. Svetlano Slapšak, matematika in klimatologa mag. Miša Alkalaja in estetskega kirurga dr. Franca Planinška. Vsem strokovnjakom se toplo zahvaljujemo, saj so bistveno prispevali h Klimi.

Prof. dr. Svetlana Slapšak v enem intervuju hudomušno povzame izjavo “ko se v določeni kulturi pojavijo kuharji kot pomemben fenomen v javnem diskurzu, je to znamenje resne dekadence tega naroda. ” in doda: “Dokaz, da je večina državljanov oropana demokracije in pravic, je na krožniku! “.

V polju človeške kulture se vedno dogajajo politike. Politike so do neke mere zamenjale ideologije, pomenijo nekaj zelo podobnega, vendar so kratkoročnejše in bolj poljubne. V zadnjih desetletjih poznamo dva scenarija podnebnih sprememb, ki so jih z veseljem povzemali politiki, saj so svetovni katastrofični scenariji mobilizacijsko zelo dobrodošli.  Mag. Mišo Alkalaj zagovarja tezo, da je človeški vpliv na podnebje zanemarljiv in da gre za politiko manipulacij.

Del dekadence se morda kaže tudi v delu kulture, ki se tiče korekcije človeškega telesa in postaja vedno bolj del vsakodnevne popularne kulture, saj si to lahko privoščimo – korekcija telesa, sprememba spola. Človek-stroj? Paradigma tradicionalne etike je tu povsem spremenjena. A to je le začetek. Kaj nas še čaka? Guenther Anders je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izjavil: “Zakaj smo ljudje manj popolni od strojev? Zato ker nismo bili izdelani.” . Estetski kirurg dr. Franc Planinšek v knjigi Lepo večkrat omeni Stvarnikovo roko. Morda roko lepotnega kirurga?