Uvod / Dinamike samo-nanašanja
Muzikalíja skozi trening poslušanja eksperimentira z možnostmi povratnih zankanj kreativnih migotanj. Vam v navdih, ponuja prasketanja sodobnih eksperimentalnih nad-žanrskih glasb.
Prva edicija naj bi bila konceptna verzija nadaljevanju serije raziskovanj nad-žanrskih muzik. Ker pa me zaenkrat še zanima predvsem zdrava mera, prepuščam konceptualiziranje materialom samim.
Glasbeni izbor zato vodi predvsem dinamično samo-nanašanje zvočnosti. V neki glasbi lahko že pred kompozicijsko dinamično nadgradnjo skozi golo prisotnost nabranih materialov vznikajo dinamike kot elementarni muzikalni dejavniki. Te muzikalije so bistvene izbrani - žanrsko neujemljivi vrsti posnetkov, ki na tak ali drugačen način dinamično izpostavljajo trenja znotraj zvočnih surovin nasnetih materialov.
Recimo pa še naprej, da - kot se dinamika glasbe skozi vsebine nabranih materialov lahko nanaša sama nase, se lahko tudi koncept oddaje nanaša sam nase skozi izbrano glasbo. Oddaja ima tako - pač kot oddaja o glasbi - svojo specifično muzikalnost, kot jo ima sama glasba..
Poslušamo:
BELLOWS: Reelin'
(Entr'acte, 2012)
Bellows je izrastek kreativnega outputa Milanskega podtalja - ubadanje z reprodukcijo zvočne materije raznoraznih izvorov izpod rok Giuseppeja Ielasija in Nicole Rattija. Ritmi in droni, ki jih iztiskata, skoraj dobesedno kipijo od dinamičnih elementov – faziranj, zamikov, sinkopiranj in neštevnih ritmov, ki so posledica zajemanja zvoka, improviziranih momentov ustvarjalnega procesa, pa tudi interakcije z uporabljeno opremo. Pulz, ki vznika skozi celoten proces, je snov njune muzikalne igre in je muzikalija sama, že preden kompozicijska ideja uredi elemente sestavljanke.
EMPTYSET: Medium
(Subtext, 2012)
Naprej pa s proto-tehnoidnim zvočenjem gradov. Avant Techno dvojec Emptyset z novega Lp-ja Medium kliče drugačnim basovskim dogodivščinam naproti. Februarja dva enajst sta v ne-dokončani dvorec Woodchester postavila soundsystem in sete mikrofonov skozi katere sta potem zankala sub-basovske sinusoide in čist sintetiziran šum. Po poti nedograjenih stopnišč in manjkajočih stropov sta pred-pripravljenemu materialu realizirala novo dinamično podobo. Zvok je zadihal brez posebnega oziranja na običajne technu podložene ritmike, prepustil se je odbojnim tokovom prostorske akustike in osnovnim prevodom samega vase. Lokalnost, kot kje(?) glasbe, ki jo naprimer določata ambient in ozvočenje - je bistvena muzikalnosti plošče Medium...
ELI KESZLER / KEITH FULLERTON WHITMAN: Split
(NNA Tapes, 2012)
Tudi Eli Keszler se bode s prostori. Njegovi podvigi z napenjanjem klavirskih žic na vodne stolpe v okviru projekta Cold Pin ga nahajajo blizu ravno slišanim izvajanjem Emptyset, kljub dejanski oddaljenosti metodologij zvočenja. V kompozicijah s Split LP-ja v sodelovanju s Keithom Fullertonom Whitmanom predpostavlja svoje osebne preference v dinamikah muzikalnih materialov in na njih izgradi samo-nanašalno idiosinkratične konstrukcije. Whitman pa na drugem delu LP-ja poskuša te zelo specifične akustične dinamike simulirati z modularnimi synthi. Modularni analogni sintetizatorji zvoka omogočajo izgradnje sistemov, ki skozi notranjo strukturo udejanjeno v povezavah vezij, porajajo muzikalne dinamične elemente. Posebna analiza izvedena skozi realizacijo na sintetizatorju torej zagotovi prevod skozi muzikalije. Kot uspel podvig pa predstavlja tudi slavospev nad-žanrskosti sodobnih muzik ter izpostavlja stilskost kot bistveno odprto in bistveno muzikalno prvino, ki biva znotraj, ne uokvirja iz česa zunanjega individualnemu glasbenemu izrazu. Skozi glasbo pa tudi utemeljuje smisel Muzikalíje - nove, a drugačne oddaje na Radiu Študent.
Prikaži Komentarje
Komentiraj