Flyspoon: Ruin. Road. Alteration

Recenzija izdelka
11. 10. 2012 - 9.15

ZARŠ, 2012

 

V današnji pasji bombici bo počilo s celjskimi Flyspoon in njihovim novim EP-jem »Ruin. Road. Alteration«.

»Ruin. Road. Alteration.« je prva konkretna izdaja skupine Flyspoon. Pred njo so izdali še en demo in bili deležni dveh kompilacijskih objav. Leta 2009 so bili udeleženci Klubskega maratona, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Young Gunz. Z bendom se je avtor današnje Pasje bombice prvič soočil preko promocijskega e-maila Radia Študent, v katerem so bili opisani kot postgrunge in retro stoner rock. Ta opis je ustvaril pozitivno vizijo, kaj naj bi bend igral, še posebej v času, ko je retro zvok psihedeličnih bendov iz 70-ih totalno „nahajpan“. Po ogledu videospota ni bilo moč povleči veliko vzporednic z opisom iz promocijskega teksta. Skozi prvenec zasedbe Flyspoon sicer res lahko najdemo nekaj pridiha stonerja in tudi post-grungea, ampak v osnovi je to alternativni rock in tudi če rečem, da se bend spogleduje z nu-metalom, mi tega ne gre zameriti. Zvok na »Ruin. Road. Alteration.« je izredno dobro produciran, vsi inštrumenti najdejo svoj prostor v zvočnem spektru in kot celota zveni zelo moderno.

Verjamem, da bo prvi pravi plošček zasedbe Flyspoon razveselil veliko ljudi, ki jim je ta zvrst všeč, saj je izdelek na visokem nivoju. Celotna plata je dinamična in zelo razgibana. Kitare imajo zanimive rife, bobnanje je energično in odigrano z občutkom. Vokal je kar preveč shizofren in tudi najbolj moteč faktor plošče. Preskakovanje iz kričanja v sladko petje lahko poslušalca naredi prav nervoznega.

Flyspoon so potencialen bend za določeno sceno, ki se verjetno ne ozira toliko na podzemlje, ampak cilja na širšo publiko - na tisto publiko, ki so ji všeč bendi, kot sta Last Day Here in Inmate.  »Ruin. Road. Alteration« je produkt truda celjskih Flyspoon, ki ga ne gre zanemariti in je kot tak vreden pozornosti širše publike.

 

Flyspoon - Selling Lies
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Se kar strinjam z zgoraj napisanim. Maistream komad, kitare nice tecejo, vokal pa res prevec tecen, motece linije, razpon, besedilo pa tudi na prvo zogo.

Kako je pa to Radio Študent vzel pod okrilje?? Kar neki, kaj bi šele bilo, če ne bi bilo produkcije. Vsaj nekaj pozitivnega. Pa toliko dobre muzke mamo, potem pa dobimo to.

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.