FOLTIN: Antitelo

MKC Skopje, 2013

Makedonske vsestranske zvočne raziskovalce, ki slišijo na ime Foltin, lahko te dni v Ljubljani ujamemo kar v dveh dejanjih. Misterij Buffo, odlično gledališko adaptacijo dramskega besedila ruskega futurista Vladimirja Majakovskega, ki jo ob glasbeni spremljavi zasedbe Foltin prav te dni uprizarjajo na odru ljubljanske Drame, lahko uvrstimo v prvo. A Foltin niso zgolj gledališki in filmski zvočni snovalci. Ne! Osemnajst let glasbenega udejanjanja je s seboj prineslo tudi sedem različnih studijskih albumov, zadnjega prav v lanskem letu, s pomočjo katerih so dosegli primat ene najpomembnejših makedonskih zasedb sploh. Njihovo drugo dejanje etno, rock, jazz, kabarejske drže, ki bo služilo tudi predstavitvi plošče Antitelo, lahko v živi izvedbi izkusimo že 6. junija v Kinu Šiška.

Plošča Antitelo šteje vsega šestnajst minut, s čimer bi jo težko oklicali za dolgometražni studijski izdelek, a je po drugi strani šestnajst minut dovolj, da Foltin prikažejo zadostno mero samovoljnosti in avtorske večznačnosti. Prava moč Foltin je pravzaprav pretapljanje glasbenih vzorcev v složno in nadvse iskrivo glasbeno primero. Njihova glasba namreč navkljub tradicionalni zasnovi izstopa v muzikaličnosti in načinu njene prezentacije. Medtem ko uvodni skladbi Anitelo in Kral na kauchot postopata v ritmičnem svetu bossa nove, v katerega sekstet po potrebi skrbno vtira plasti različnih zvočnih dejanj, denimo pridušenih sintetizatorjev, balkanske etnografskosti ali filmske epskosti, nas že v naslednjih dejanjih vodijo v primež folkovske pretanjenosti ali punkovske neposrednosti. Ob igrivi dinamičnosti, ki skladbe na plošči Antitelo vpeljuje kot komplementarne mozaike, pa nas Foltin popeljejo na iskrivo glasbeno popotovanje, ki bi mu brez sramu lahko dopisali tudi kakšno novo poglavje.