MYKKI BLANCO: Betty Rubble: The Initiation EP

UNO, 2013

"Hell is chilly, motherfucker."

Hja, evo. Mykki Blanco. Afro-Američan, "queer" reper – transseksualec Michael Quattlebaum Jr. ... ona. Mykki Blanco. Rap, ki v tipični fluktuaciji osebnosti sprevrača spolne vloge, ni nič novega. V zadnjih letih smo lahko slišali kar nekaj z različnih koncev tako nahajpanih, kot tudi pre-analiziranih posameznikov, ki izvršujejo tipično blodnjavo narativno formo repa, da bi skoznjo subvertirali vse od svojih marginaliziranih družbenih vlog, jezika kot orodja manifestacije zakritih simbolnih struktur ega in političnega, kot tudi same kulturne dediščine te specifične muzike. 

In vendar je Mykki Blanco tukaj nekaj novega in drugačnega. Pri nobenem teh nahajpanih posameznikov namreč še nismo slišali tako močne glasbene plati, ki se ne bi zapletla v pasti hiper-produktivnosti in povezanih - danes tako pogostih šablonskih struktur, pri nikomer še nismo slišali tako reflektirane glasbene identitete, da bi ji lahko rekli zares aktualna po zvočni celoti in to skozi sledljiv razvoj specifičnega stila besedičenja.

Komad The Initiation je sproduciral Sinden, ustaljen med Anglijo in LA-jem. Ta komad v svoji skrajnosti najbolje prikaže moč produkcije. Mykki se je obkrožila z zelo močnim izborom podtalnih producentov med hip-hopom in plesno elektroniko, in si zagotovila glasbeno okolje skozi katerega lahko vzporedno razvija svoj patos, ta del reperskega generičnega orodja, ki je pravzaprav popolnoma glasbeni element in presega pisan jezik, tukaj pa v hiper-aktualnih rezih dosega mejnost same muzike, ki zares ni daleč od vrhuncev denimo Zombyjevih produkcij.

Tisto kar pa besedilno najbolj bije iz multi-personality narative dive Mykki Blanco je njena dvakrat negirana apologetskost, njeno kvazi-patetično predočenje svoje agende in svoje poti z uspehi in hajpom vred. In v bistvu gre za zelo ženstven čustveni vrtiljak, ki skozi očitno masko mačističnega brezobzirnega poziranja riše sliko močnejšega "community" in osebnega zavedanja, pač skozi nujno blodnjo odsotnosti družbeno konstruirane identitete.