ELEPHANT9: Live at the BBC

Rune Grammofon, 2011

V nocojšnjem RŠ Koncertu bomo prisluhnili zvočnemu dogajanju, ki je bilo zajeto v BBC-jevem studiu v Londonu ob gostovanju norveških power-jazzerjev Elephant9. Trio, ki je s svojo pasmo energičnega punk-jazz-rocka ob zadnjem prelomu desetletja postal zelo razpoznaven v sodobnih improvizatorskih krogih, marsikdo okliče za bend z najboljšim nastopom v živo; pogumne besede, o katerih se bomo na lastna ušesa lahko prepričali v soboto, 4. julija, ko bo eminentni trojec skupaj z gostom pri nas nastopil v sklopu 56. jazz festivala v Ljubljani. Za aperitiv pa si bomo, kot rečeno, nocoj zavrteli ploščo Elephant9 Live At The BBC iz kataloga založbe Rune Grammofon.

Pri omenjeni plošči ne gre spregledati nekaterih ključnih podrobnosti. Že samo dejstvo, da je album izdan na vinilni plošči - in to izključno na tem mediju -, je glede na kontekst skupine, ki stremi k eksperimentaciji in napredku, nekoliko nenavadno. Norvežani so očitno stavili na to, da večkrat prerojena popularnost vinilnih plošč sega tudi v sodobne rokave jazzovskih voda. Poleg tega je bila izdaja plošče omejena le na 500 izvodov, kar še poveča ekskluzivnost, in sicer kot najverjetnejšo ciljno publiko označi že obstoječe oboževalce benda, ki se bodo zagrebli za oštevilčene plošče, natisnjene na mamljivem belem vinilu in pokrite s prepoznavno, barvito naslovnico izpod čopiča Kima Hiorthoyja.

Kljub opisanim okoliščinam pa Live At The BBC ni album, ki bi odganjal nova ušesa. Pravzaprav gre pri dotični plošči za nekakšen intermezzo v diskografiji norveškega trojca. Morda ga lahko dojemamo kot oddih od novega materiala ali pa svež pogled na pretekla dela; album sestavljajo štiri daljše improvizacije - subtilne reciklaže nekaterih viž z njihovih preteklih studijskih albumov Dodovoodoo in pa Walk The Nile. Komadi pravzaprav ostajajo strukturno večinoma nespremenjeni, a v ospredje postavijo čvrsto uigranost treh glasbenikov, ki so sposobni prek odra s surovo improvizacijo in brez tehničnih posegov poslušalcu dostaviti prav tako spolirano izkušnjo, kot da bi šlo za dokončan studijski izdelek. Če na naslovnici ne bi pisalo ‘live,’ bi človek pravzaprav težko razbral, da gre za koncertni posnetek. Kakršnikoli zvoki publike so spretno odrezani, vsa instrumentacija pa je izjemno čisto posneta, še posebno z ozirom na produkcijo njihovega prvega albuma Dodovoodoo.

Album Live At The BBC odpre improvizacija I Cover The Mountain Top s prej omenjenega prvenca. Tekom dolgega, zasanjanega uvoda se postopoma prebudijo vsi trije temelji, na katerih stoji projekt Elephant9. Medle melodije na električnih orglah, ki jih igra Ståle Storlokken, izrišejo ozadje za namignjene, razstavljene basovske linije Nikolaia Eilertsena. Pridruži se jima Torstein Lofthus s sprva razredčenim stresanjem po bobnih, nato pa celota začne privzemati bolj konkretno obliko. Bobnanje postane močnejše in bolj konstantno ter skupaj z basovsko linijo, ki še vedno išče končno obliko, tvori močno oporo za prihajajoči vrh. Pobudo za slednjega seveda prevzame Storlokken kot tako rekoč edini solist v skupini; s hkratno uporabo dveh legendarnih električnih orgel, Hammondovih in Fenderjevih, je za to več kot dobro opremljen. Zaradi teh ikoničnih zvokov, ki v spomin prikličejo malo morje glasb iz preteklosti, se poslušalcu lahko poraja dvom, da ni morda ponesreči zašel v sedemdeseta na kak prog-rock žur.

Na koncertu, ki se nam na ljubljanskem jazz festivalu obeta čez nekaj dni, se bo triu Elephant9 pridružil še kitarist Nils Reine Fiske. V zadnjem času se ga lahko spomnimo prek sodelovanja z norveškimi rokerji Motorpsycho, gotovo pa je najbolj poznan zaradi preteklega sodelovanja s švedskimi psihedeliki Dungen. Tudi s pričujočimi Elephant9 ne bo igral prvič, leta 2012 so namreč že sodelovali na studijskem albumu Atlantis. Kljub kaotičnosti triovega muziciranja v kateremkoli danem trenutku se na trenutke celotna zvočna slika namreč zdi nekoliko predvidljiva in prekomerno repetitivna, dodatek novega solističnega instrumenta pa ravno prav razburka vodo, da ostane stvar zanimiva tudi za bolj svobodoželjne jazzerje.