ALDA, VALUK

MCP, Postojna, 11. 4. 2018

V sredo zvečer smo imeli dober razlog za odpravo v Mladinski center Postojna, kjer se je zgodil prijeten black metal koncert. Nastopali so ameriški Alda in domači Valuk.

Prvi na sporedu so bili mladi domači black metalci z idrijskih koncev. Gre za skupino, ki redno nastopa po domačih odrih, za sabo pa imajo tudi izdana EP in plato. Valuk se igrajo z uniformirano teatralno odrsko prezenco, vsi oblečeni v črno, čez glave so imeli potegnjene kapuce in zakrite obraze. Oder je krasila tudi lobanja jelena na stojalu za mikrofon. Kljub teatralni preobleki pa je bil njihov nastop zelo statičen in hladen. Res je, da je bila tudi publika ravnodušna, razlog za to je bila gotovo tudi slaba zvočna slika, za katero smo upali, da se bo izboljšala z nastopom drugega benda. Valuk igrajo klasičen black metal s prijetnimi melodijami in se bolj ali manj držijo srednje hitrega tempa. Kljub dvema kitarama pa niso privedli do kakšnih presežkov riffinga. Valukova vizija black metala je zelo konzervativna in klasična, a bend je relativno nov in upamo lahko, da bodo svoj stil v prihodnosti nadgradili tudi z bolj zanimivimi prijemi.

Naslednji so bili na vrsti Alda. Bend, ki igra black metal z geografskim poreklom; tako imenovani kaskadski black metal. O tem žanru smo na RŠ že večkrat pisali, v našem arhivu lahko najdete tudi DJ Grafite, posvečene eksplicitno temu žanru. Tipično za to glasbo je grajenje atmosfere in čaranje mističnega vzdušja, ki nas odpelje globoko v kaskadske gozdove in na zasnežene vrhove. Alda so koncert otvorili s prvo skladbo z albuma Passage, izdanega v letu 2015. Ta skladba, naslovljena Clearcut, ima mirno prijeten uvod. Brez kakšnega pretiranega pompa je torej bend v še skoraj prazni dvorani začel svoj nastop. V trenutku pa, ko je skladba eksplodirala v divji blast beat z melodičnimi kitarskimi rifi, smo doživeli razočaranje nad zvokom, ki je bil totalno kompresiran in neprimeren za bendov glasbeni izraz. Razumemo tehnično problematiko prostorov in ozvočenj, zaradi česar morajo tonski tehniki iskati kompromise, ampak tako Valuk kot Alda sta benda, ki morata zveneti skozi masivno zvočno sliko. Zadeve morajo izpasti monolitne, umazane in morajo imeti rušilno silo. Alde nismo mogli doživeti, kot bi bilo nujno, ker je bil njihov performans hendikepiran s strani ozvočenja. Glasba, ki bi morala stopiti ves sneg in priklicati pravo pomlad, je bila kastrirana v ozvočenju. Tako smo si morali njihove zmagovalne kitarske melodije peti v glavah, saj so bile te pod odrom komaj razločne. Pretirana glasnost vokala pa je tudi nenehno motila izkustvo, ki bi nas moralo ujeti v viharni objem in nas odpeljati daleč nad oblake.

Več o tem koncertu ne moremo povedati, domov smo namreč odšli razočarani. Na ta koncert smo se odpravili zato, da bi z Alda priklicali pravo pomlad, da bi izkusili tisto rušilno silo, ki jo bend premore, in njihovo nežnejšo stran, ki jo bend tudi vrhunsko obvlada, ko preigrava mirnejše pasaže.

Ob tej priliki lahko opozorimo na to, da Alda pripravlja nov material, ki bo verjetno izdan v naslednjem letu. Na odru je sicer z njimi nastopal tudi član zasedbe Eigenlicht v vlogi gostujočega kitarista. Eigenlicht so pravkar izdali odlično ploščo Self-Annihilating Consciousness. S strani bobnarja, ki je tudi član ezoteričnega folk dvojca Novemthree, pa smo izvedeli, da tudi ta postava pripravlja nov material. Skratka, člani skupine Alda so izjemni glasbeniki z ogromno projekti v liniji še zmeraj žive kaskadske black metal scene.

https://valuk.bandcamp.com/