All Strings Detached

Slovensko mladinsko gledališče, 22. 4. 2017

Atmosfera oblačnega vremena je na pravšnji način ovila sobotni koncert slovenskega folk dvojca All Strings Detached, ki je na tem dogodku predstavil svoj novi, drugi album There's Something Painful About The Pearls. Vesna Godler in Jana Beltran sta občinstvo, ki se je zbralo v Slovenskem mladinskem gledališču, s takšno eventinko meglenih žalostink popeljali onkraj zaprašenih cest gotske amerikane. Minimalistični zvok novega albuma, ki smo ga pred dnevi predstavili tudi v Tolpi Bumov, je torej na ta večer odmeval v koncertni različici.

Obete za večer je podala že napoved koncertne lokacije v intimnih prostorih spodnje dvorane Slovenskega mladinskega gledališča. Temno prizorišče in skorajšnja tišina sta delovala kot nekakšen kontrast že prvim akordom Janine kitare ter dramatičnosti Vesninega nastopa ob otvoritveni skladbi I Feel. Za občinstvo se je pričelo potovanje po stezicah temnih meglic, ki jih je dvojec ustvarjal skozi zvočno podobo nastopa. Minimalistični skelet njunih aranžmajev je z uporabo inštrumentalne in vokalne dinamike intenzivno zadihal v prostoru male dvorane. Takšen kontrast tudi ni deloval le skozi lego zvoka v prostoru. Tehnike performansa All Strings Detached so precej raznolike, na trenutke njun nastop deluje kot nekakšen jin in jang intimne nežnosti in intenzivne monodrame. Vesnino močno dramaturgijo je bilo še posebej čutiti ob skladbah, kot sta What To Do in Move On. Njen karakterni altovski glas je na teh mestih suvereno rezal skozi prepričljiv, na trenutke že rahlo melodramatičen nastop. Njeno igranje na basovske strune zveni primerno in pravšnje v skladbah, kot sta Loverboy in Wait, a ob drugih trenutkih zna izpasti tudi kot nepotrebna podpora kitari in značilnim čutnim harmonijam. Janina statična drža in minimalistični pristop k igranju kitarskih akordov sta se tudi tokrat lepo mešala z njenim skoraj angelskim vokalom.

Vendar ta angelski glas ni le odmev božansko-biblične metaforičnosti, temveč je padel, krhek, na trenutke celo zlomljen in dovolj odkrit, da se je na sobotni večer neverjetno lepo izlil v intimo temačnosti. Janin glas v kombinaciji s čutečimi besedili izpade nadvse iskren. Ob nežnejših skladbah, kot sta In The Night in Loverboy, je bilo denimo opaziti, kako je marsikak poslušalec mižal ob lastnih interpretacijah subtilne dramaturgije. Skozi takšno intimo, ki se je - ironično - izvršila v polni dvorani gledališča, je bilo na trenutke občutiti ambient določenega prašnega bara smalltown Nebraske. Morda je to zgolj kliše Springsteenove poetične stvaritve, a atmosfera je bila nezgrešljiva.

All Strings Detached pa sta nas na ta večer še dodatno presenetili. Priča smo bili namreč tudi čisto svežemu, še neizdanemu štiklu Blueberry Woods, v katerem sta nas z repetitivnimi tolkali, malce disonančnimi odmevi kitare in lebdečimi vokali za roko vodili skozi ta nesluteni borovničev gozd temačnega folka. Po precej dolgem, navdušenem aplavzu sta punci odigrali še bis. Tu nas je čakala še ena nova pesem, Be Sure, ki bi jo morda lahko opisali tudi kot temeljni All Strings Detached material, saj je skozi mešanico čutnega nastopa in nežnih vokalov skoraj idealno prikazal zanju tipično občutje enotne razveze med dramo in intimo.

All Strings Detached torej ostaja takšen dvojec in to slovenska folk scena nadvse potrebuje. Zgleden primer srčnosti v kantavtorstvu …