DANS DANS

Klub Narodnega doma Maribor, 15.3.2017

Belgijski trio, ki je med drugim že gostoval na jazz festivalu v Ljubljani in en dan prej v Klubu Cankarjevega doma, smo v sredo zvečer poslušali v kleti Narodnega doma v Mariboru v sklopu koncertov Jazz v Narodnem domu. Precej konvencionalna postava blues-rock tria, na basu Frederic Jacques, bobnih Steven Cassiers in kitari Bert Dockx, je  po zadnji plošči Sand, izdani lanskega oktobra, ki smo jo recenzirali tudi na Radiu Študent, intenzivno koncertirala, kar je že obetalo dober tokratni nastop. Ob posluhu plošč, na katerih se referirajo na širok žanrski spekter, vse od priredb jazzovskih velikanov Sun Raja, Rollinsa, Colemana, filmske glasbe pa vse do Toma Waitsa in Bowieja, pa je bila intriga še močnejša.

Ob rahlo okornem uvodu s TV Dream, ko so se muzičarji in zvok še prilagajali prostoru, se je vzdušje sprostilo, glasbeniki so začeli groovati, prav tako občinstvo, četudi le z glavami. Kljub temu, da je zadnja plošča Sand v nasprotju s predhodnimi ploščami skoraj v celoti sestavljena iz avtorskih skladb, je koncert vključeval tudi stare skladbe, oziroma tudi priredbe. Da so se odločili nasloniti na Morriconeja, ni presenečenje, njihova glasba se tudi v avtorskih skladbah v veliko momentih referira na tega velikana filmske glasbe, ulovljivi motivi so prisotni tudi tam.

Bobnarjeva neizpostavljenost, ki je hkrati steber za ključno dinamiko in basistova gibljivost, ta namreč preigrava vse od bossa nove do hodečega basa in bluesovskega jam groova, poskrbita za prostor za Bertovo igranje, naj bo to s preprostimi lenobnimi melodijami, efektiranimi solažami ali pa klasičnimi jazzovskimi soliranjimi.  Zadnje je morda še najmanj navdušujoče, ampak hkrati s tem raztegne in razbije kompozicije po vzoru progresivnega rocka. Uporaba kaset in poigravanje s posnetki odpirajo še veliko dodatnega prostora za improvizacijo in največ zanimivih trenutkov je prišlo ravno iz tega naslova. Band ustvarja paleto razpoloženj, ob čemer je baza večinoma ritmično stabilna, kitara ali kasete pa prispevajo glavne teme, iz katerih se razvijejo solaže. Slišali smo vse od lahkotnega basiranja in kitarske izpovednosti v Thieves, nostalgične misterioznosti v The Sicilian Clan ter razigranosti v Cargo pa vse do udarnosti Rollinsove Freedom Suite. Skupina koščke zgodovine zelo subtilno umešča v nove kontekste, bodisi skozi posnetke same bodisi skozi melodije.

Poleg tega, da so Dans Dans lahko zelo laid back in umirjeni kot za filmsko kuliso, kar je bilo še najbolj izstopilo ob skladbi Chi Mai, pa je hkrati tu in tam osvežujoče izbruhnila tudi s tršim zvokom. Pripovedna narativa skladb bi morda še sprejela kakšen dodatek, projekcijo, sočasno predvajanje filmov tekom koncerta, saj so skladbe ob spremljavi Werkersovih videov prav posebno doživetje.

Potrebno je še omeniti, da je klet Narodnega doma simpatično prizorišče, dogodki Jazza jo, vsaj po recenzentkinih opažanjih, vedno napolnijo, in kljub temu, da je skupina navajena tudi večjih prizorišč, je tokrat prostor doživetju pridal pomemben delež. Mogoče bi glede na ritmičnost gostujočih zasedb veljalo kdaj razmisliti tudi o umiku stolov.

Morda le še en pomislek, ki pa ne leti neposredno na organizatorja, ampak se tiče širšega umeščanja skupin v določeno žanrsko strujo in s tem tudi v koncertne cikle in festivale ter tudi razmisleka o smeri in dostopnosti jazza. Skupina Dans Dans je prej kot jazz skupina mešanica nostalgije Morriconejeve glasbe, progresivnega rocka in bluesa z nekaj jazzovskimi elementi. Z mehkobo popa pa doseže še to, da je poslušljiva tudi za širšo publiko, publiko, ki je bodisi klasični ali moderni jazz ne zanima. Popularizacija seveda ni nič slabega, navsezadnje je ravno to morda tudi nek dober uvid ob poslušanemu bandu, pa vendarle se hkrati vzpostavlja zanimiva situacija, da na jazz koncertih več ne veš, kaj boš dobil, a ne iz vidika improvizacijske volatilnosti, temveč žanrske in kompozicijske opredeljenosti. Po drugi strani pa so jazz koncertne serije dandanes še največji garant za uigran špil, kateregakoli žanra pač. In špil Dans Dans je bil ravno to.