Dinosaur Jr.

Tvornica kulture, 16. 2. 2013

Za vsakogar, ki ga v popularni glasbi vznemirja spoj hrupa in prefinjene melodike, je bil obisk Zagreba v soboto obvezen. Tam so se namreč v sklopu promocije zadnje plošče »I Bet on Sky« ustavili Dinosaur Jr, kultni alter rock posebneži, ki predstavljajo enega ključnih delčkov v mozaiku formatiranja sodobnega alternativnega rocka. Njihov vpliv in zgodovinski rep pa segata vse do sredine 80-tih. 

Zagreb je hvaležen teren za ogled bendov generacije, ki jo predstavljajo Dinosaur Jr, saj so imeli solidno medijsko podporo v specializiranih rockovskih oddajah Radia Zagreb še v času Jugoslavije. Istočasno pa je bila ponudba na črnem trgu kasetnega presnemavanja zelo bogata in je lahko vsak prišel do katalogov Sub Popa, SST-ja, 4AD-ja, Dischorda,… Zato ne preseneča, da nas je ob prihodu v dvorani iz zvočnikov pričakala godba Hüsker Düjev, Meat Puppets, Fugazi, Lemonheads in podobnih herojev alter rocka 80-tih, ki jih je spuščal lokalni DJ. Publiko je sestavljala pretežno generacija kluba 40+, nemalo pa je bilo tudi entuziastične rockovske mladine.

V svoji dolgoletni brezpogojni ljubezni do zvokov benda Dinosaur Jr, ki je primerljiva nekritični ljubezni simpatizerjev Zbora za banana republiko do lika in dela velikega vodje, sem dinozavre do nastopa v Zagrebu videl štirikrat. Vključno z nastopom v Ljubljani pred dobrimi dvajsetimi leti. In ker na koncertih radi rotirajo pesmi, je vsak njihov nastop na nek način poseben in unikaten. Zato so bila pričakovanja upravičeno velika. Tudi zaradi zvoka, ki se je pred meseci na nastopu stoner-doomerjev Sleep izkazal za vrhunskega. 

Pred nastopom dinozavrov se je na odru s kitaro predstavil Chris Brokaw, ki pa kljub dejstvu, da je na turneji z bendom takšnega kalibra, ni bil deležen veliko pozornosti in posebnega odziva publike. 

Po pričakovanjih se je Tovarna napolnila do konca. Občinstvo je vendarle prišlo zaradi svete trojice, ki jo sestavljajo J Mascis na kitari, Murph za bobni in Lou Barlow na basu. Trojka je oder sramežljivo zasedla okoli 22. ure in bila bučno pozdravljena s strani publike. Njihova odrska postavitev je že vseskozi ista. J na levi strani, je za hrbtom obdan z nebotičnikom ojačevalcev, pred nogami ima nameščen mogočen set različnih efektov. V centru, skoraj na robu odra, ima svoj set bobnov nameščen Murph. Na desni, prav tako pred mogočnimi ojačevalci, se je zgolj v strganih zoknih, zelo mladosten in z bujno čupo pripravljal očitno dobro razpoložen Lou Barlow. 

Krajše naštimavanje glasbil se je prelilo v pesem Thumb, krasno in »noisy« polbalado z elementi folka, ki so jo posneli daljnega leta 1991 za album Green Mind. Kljub že petemu koncertu v nizu se je hitro pokazala dobra razpoloženost v bendu, ki mu je godila nabita dvorana in odlična atmosfera. Svojo kvaliteto je pokazal tudi zvočni sistem dvorane. Sledil je kratek Mascisov pozdrav publiki in izkazalo se je, da je bil tudi zadnji. Zameril mu ni nihče, saj je znan po svoji zadržanosti. Minimalno komunikacijo je kasneje vzdrževal Barlow. 

Druga pesem je bila ležerna »Almost Fare« iz zadnje plošče. Pri njej se je v živo pojavil problem, saj na plošči v smislu aranžmajev precej odstopa od standardnega zvoka. Zato so v svojem hrupu na začetku malce težje ujeli njeno studijsko prezenco. No, vsaj do solaže, kjer je Mascis izkazal vso spretnost svojih še vedno intenzivnih prstov in seveda tudi nog, s katerimi uravnava količine hrupa in distorzije. 

Naslednja je bila brijačina The Wagon, še en pol hit iz albuma Green Mind. Nadaljevali so z novo ploščo in pesmima Don't Pretend You Didn't Know ter Watch The Corners. Predvsem slednja je predstavljala enega vrhuncev koncerta in vsaj za avtorja tega besedila vrhunec vseh živih izkušenj z Dinosaur Jr. Vse se je poklopilo. Odličen, močan in glasen zvok, ravno prav ogreti in razpoloženi bend in izjemno občinstvo.

Po njej so malce ustavili konje in večer nadaljevali s »Crumble«, komadom srednjega tempa plošče Beyond. Nadaljevanje je pripadlo Lou Barlowu, ki je odpel pop-punk komad Crude iz zadnje plate. Kar je sledilo pa je bil v večini jekleni material iz 80-tih in 90-tih: Out There, Start Choppin, Feel The Pain, Freak Scene, Forget The Swan in v dodatku še komada In a Jar, ter že standardna priredba The Cure – Just Like Heaven, s katero so zaokrožili ta izjemen in hrupen večer. Vrhunski bend.