FLOGGING MOLLY

Kino Šiška, 3. 9. 2012

Včeraj zvečer so nas ponovno obiskali Flogging Molly, ki so bili zaradi slabega vremena in razprodanega letnega vrta Gale Hale prestavljeni v nekoliko večjo dvorano Kina Šiška. Že v baru pred Šiško se je čutilo dobro vzdušje pričakovanja polnih obiskovalcev, ki se je le še stopnjevalo do začetka koncerta.

Sedemčlanski band Flogging Molly, ki je bil ustanovljen v poznih 90-ih, se od nekdaj upira pretirani kategorizaciji, saj so združili punk rock in tradicionalne irske inštrumente, kot so violina, mandolina, harmonika in banjo. Prav tako mešajo rockovske kitarske riffe z bluesovskimi progresijami in tradicionalnim keltskim izročilom, kar se združi v zanimiv pobeg od pričakovanega. V njihovi glasbi se lahko sliši vplive Johnnyja Casha, The Pogues, The Dubliners in The Clash, besedila pa se ponavadi dotikajo Irske, popivanja, zgodovine, politike, ljubezni in smrti. Kljub petim izdanim studijskim albumom bodo po vsej verjetnosti ostali znani kot 'live' band.

Losangeleški keltski punkerji Flogging Molly so večer v polni dvorani Kina Šiška otvorili s pesmijo Wrong Company. Sledila ji je Drunken Lullabies, ob kateri je celotna dvorana poskakovala od navdušenja. Tekom celega koncerta je na prvih treh metrih od odra stalno nastajal mosh-pit, ki se je ob bolj znanih in energičnih komadih razširil preko polovice dvorane. Ob vsem norenju se je vedno več obiskovalcev odločalo, da se bo vrglo med publiko, dokler ni nekdo med skokom skoraj zbil očal z nosu harmonikaša Matta Hensleya. To je bil povod, da so se varnostnikom na robu odra pridružili še 'roadiji' in tako še dodatno okrepili nadzor. To seveda publike, željne crowd-surfanja, ni ustavilo, le malce bolj zanimivo je postalo.

Frontman Dave King si je za publiko vzel precej časa, kar je odlično vzdušje v dvorani le še dvigovalo. Nekje na sredini koncerta je prišla na vrsto solo točka kitarista Dennisa Caseya, ki je vključeval tudi igranje prve vrste, vlečenje in porivanje kitare po odru, zvijanje vratu in igranje z nogo. Na to se je Dave po vrnitvi na oder odzval z gesto, da se je Dennisu zmešalo, saj kitare kupuje sam. V uri in 45 minut dolgem koncertu smo slišali komade z vseh petih albumov, med katerimi so bili tudi tisti najbolj znani, kot so The Worst Day Since Yesterday, Oliver Boy, Float, Whistles The Wind in Seven Deadly Sins.

Koncert je bil izpeljan odlično, brez tehničnih ali kakršnih koli organizacijskih težav. Ozvočeno je bilo, kot se spodobi, čeprav bi se lahko harmonike in banja na trenutke bolje slišalo. Svoje navdušenje sta na koncu pokazala tudi Dennis Casey in Bob Schmidt, ki sta se vrgla med publiko. Ostali člani banda pa so med publiko razdelili vse od piva preko palčk in trzalic do bobnarske opne.

Polna dvorana zadovoljnih obrazov po koncu koncerta je lahko le potrdila besede frontmana Dava, ki je pripomnil da se bo publika v italijanski Bologni morala pošteno potruditi, če se bo hotela primerjati s Kinom Šiška. Tako so Flogging Molly z energijo in izpiljenim nastopom svoj sloves izjemnega live banda potrdili še enkrat več.