Flying Lotus X Brainfeeder Showcase

Flying Lotus X Brainfeeder @ Mixcloud in Kino Šiška, 28. 11. 2020

Ob ekstra vzpodbudi Kina Šiška smo se preteklo soboto tudi iz Ljubljane skoraj nostalgično priklapljali na obetavno “globalno live stream ekstravaganco” naravnost iz Los Angelesa, na spletni stream založbe Brainfeeder v sodelovanju s spletno platformo Mixcloud, s headlinerjem in head honchom založbe Flying Lotusom ter izbranimi kolegi iz vrst njenega rosterja. Ob takšnih napovedih je bil za priklop v teh dneh mrtvega koncertiranja za gledalce spletnih povezav dovolj že čisto navaden firbec … 

Vnaprej je bilo dovolj jasno, da je velik del spektakla vezan na promocijo za spletno platformo, ki je ponudila storitev … Te dni smo slišali tudi denimo napoved nove Bandcampove platforme za video prenose. So pač taki časi, časi krize, časi priložnosti ali časi zasilnih rešitev, z vsem dobrim, zlim, kompromisnim in spolzkim, kar si lahko najde pot zraven. Vendar je zaenkrat še vedno večje vprašanje potencial same vsebine formata spletnih prenosov, vezanih na glasbene dogodke, ki bodo tako ali drugače ostali veliko občutnejši del naše realnosti tudi v prihodnosti. To je format, ki se šele zelo nerodno poskuša dvigniti na noge, a ki bo hkrati gotovo vstopil kot nov del tistega, kar smo še pred slabim letom poznali kot kulturo dogodka in ne bo nikoli več enako. Zato je streamanje pomemben poligon, s katerim se je treba soočiti.

Glasba / DJ Grafiti

Založba Brainfeeder!

Eden pomembnejših manjših centrov hrupa

Borja Močnik

 / 20. 8. 2011

Vrnimo se torej nazaj k Brainfeederju in vsemu, kar se je obetalo ter nato zgodilo. Steven Ellison oziroma Flying Lotus je vsekakor ena pomembnih in prelomnih figur glasbe enaindvajsetega stoletja. Je neizmerno vpliven avtor, ki je s ključno moderno klasiko, enim pomembnejših albumov zadnjega desetletja - ploščo Cosmogramma - in kot ustanovitelj založbe Brainfeeder svet hip hopa v spregi z jazzom, raziskovalno elektroniko in kasneje glasbenim mainstreamom pomagal potisniti v eliptično tirnico novih velikih trendov, ki so močno zaznamovali vsaj zadnjih nekaj let najmočnejših alternativnih glasbenih gibanj na planetu. Vzporedno je z založbo Brainfeeder in bratskimi navezami v Los Angelesu ter širše v zadnjem desetletju in še dalj vztrajno metal pozornost na pretakanja ustvarjalcev ter sodelavcev iz različnih glasbenih smeri, katerih linije so čez čas ustvarile tipičen Brainfeeder svet in pravzaprav glasbeni okus, tako značilen za določeno glasbeno sodobnost, ki jo pozna vsak mladi poslušalec bolj plesnega jazza, bolj pustolovske elektronike in hip hopa. Brainfeederjevi so med drugim Thundercat, Kamasi Washington, Ross From Friends, Jameszoo, Iglooghost, Jon Hopkins, Lapalux, pa beats ikone klubskega podzemlja The Gaslamp Killer, Ras G, Samiyam in Daedelus.

Sam Flying Lotus se sicer nikoli ni profiliral kot posebno močan izvajalec na nastopih v živo, vendar morda tokrat to ni bilo najbolj važno, obetal se je namreč cel “svet novih možnosti” za “orkestrirani virtualni avdio-vizualni showcase” njegove založbe. A pričakovali smo veliko preveč. Program Brainfeederjevega live streama je bil sicer popolnoma soliden in glasbeno vsekakor zanimiv, a ni bil prav nič posebnega niti prelomnega, že v primerjavi s tistim, kar se denimo pretaka pri nas, ko se ekipe potrudijo, in ekipe se pogosto zelo potrudijo. 

V velikem delu je bil sobotni stream vizualno precej pust video prenos živih nastopov Brainfeederjevih ustvarjalcev, ki so jih prekinili predvajani videospoti skladb z izdaj založbe. Le glavni nastop samega Lotusa je bil dejansko nekoliko bolj izdelan z osvetljavo in precej skromnim video miksanjem. Kratki nastopi oziroma koncerti so vsi prinesli lep presek ustvarjanja nekaterih manj profiliranih ustvarjalcev izpod okrilja založbe. Najbolj je gotovo izstopal dinamičen, humoren, jazzovski, funkoidni soul pop koncert zasedbe avtorice Salami Rose Joe Louis, ki je bil popolnoma nepretenciozen, s hecnimi kostumi ala ninja želvico na saksofonu in izjemnimi glasbeniki, bobnarjem Justinom Brownom, saksofonistom Elijem Maliwanom ter basistom Imarijem Mubarakom. Res čisto simpatična, resna brca v rit, ki poziva k preverbi avtoričine lanske plošče Zdenka 2080. 

Povsem soliden in ležernemu formatu primeren nastop je s samplerji in svojimi na momente precej počasnimi, celo blago abstraktnimi, ambientalnimi ritmi pripravil tudi uvodni Teebs, beatmaker, ki je nase močneje opozoril pred nekaj leti s tudi RŠ-u ljubo ploščo Ardour. Nekaj več kulturno oddaljenega kalifornijskega kiča in amerikanarske moške osladnosti je predstavil Brandon Coleman z bobnarjem, moogi, vocoderji, izredno tehničnim igranjem, zajamanimi solažami in nasploh sladkobo iz vseh por. Sam Flying Lotus pa nas s svojim zaključnim performansom v živo, nekaj razpuščenimi, precej nenavdahnjenimi weirdo beatless pejsaži in Ableton DJ-anjem lastne produkcije tudi ni ravno zvrnil s stola. 

Sobotni stream je torej lahko bil precejšnje razočaranje predvsem po produkcijski plati, brez kake posebne režirane izvedbe, scenografije ali podobnega. Predvsem so nam dali štiri čisto povprečne posnetke sicer okej in dovolj zanimivih nastopov, v ustih pa je ostal slab priokus bodisi nenavdahnjenosti, bodisi pomanjkljive motivacije za zagotavljanje dodane vrednosti, ali celo senzacionalizma, ki ga je ponudila očitno precej neosnovano napumpana promocija med partnerji, ki so preprosto obljubili mačka v žaklju. Spletni stream koncerta je še vedno zagonetka. Fejl.