HIGH TONE

Gala hala, 7. 11. 2015

Minulo soboto so Gala halo dodobra pretresali masivni basovski udarci in pobezljani rafali dubovskih ritmov. Serijalka Dub Club, ki že deseto leto k nam vabi vse pomembnejše ustvarjalce te nizkofrekvenčne godbe, nam je tokrat postregla s pravo poslastico – v goste so vnovič prišli francoski High Tone. Videti je, da so organizatorji omenjene serialke letos pod drobnogled zopet vzeli francoske pionirje novodubovskih odvodov. Do sedaj so oder Gala hale obiskali nič manj eminentni Brain Damage in Ez3kiel ter nekoliko mlajši dvojec Iphaze. 

Dvorana je bila skoraj do začetka koncerta zaskrbljujoče prazna. Srebajoč vsebine svojih kozarcev so obiskovalci najbrž odganjali še zadnje sledi petkove noči in se ogrevali ob zvokih reggaeja in afrobeata, večina pa jih je pred vrati kluba zrak polnila z oblački dima. Nekaj po enajsti so člani benda počasi prikapljali na oder. Publika se je od šanka, kjer se je do tedaj napajala, v trenutku razlila pred oder in z glasnim aplavzom povozila tišino, ki je napovedovala pričetek koncerta. Začetna uvertura je s stopnjevanjem intenzitete v stilu vzletajočega supersoničnega letala občinstvo izstrelila v nebo, med oblake, projicirane na platno v ozadju. Čez te se je razlil zvok strun vzhodnjaškega instrumenta, ki ga je počasi parala teža padajočih rezkih basov. Uvodno skladbo so počasi razvili in publiki z bežnimi osredotočenji na posamezne inštrumente ponudili hiter vpogled v dimenzije svojega sveta. High Tone so trdno zasidrani v basovski godbi in z muziciranjem v živo venomer tipajo po širnem področju polelektronskih hibridov. Trden nizkofrekvenčni temelj so ustvarjale basistove strune ali sintesajzer. Podobno je svojo vlogo po potrebi menjaval tudi kitarist, ki je večino koncerta pravzaprav iz svoje naprave vrtel in modificiral razne sample in linije. Poleg njega je posnetke na fonografu in samplerju dodatno obdeloval še mojster miksanja in scratchanja. Petčlansko zasedbo sestavljata še bobnar in klaviaturist, ki pa večino nastopa nista imela osrednje vloge.

Po osemnajstih letih ustvarjanja in tipanja po še neraziskanih sferah dubovskih odvodov se High Tone ponašajo s široko paleto vplivov in izraznih načinov. Potek koncerta zato ni imel jasno razvidne rdeče črte in je deloval zelo heterogeno, vendar vselej sveže in zanimivo. Skupina je z eksperimentiranjem z leti ustvarila lasten izrazni prostor, pri čemer ne gre le za neposrednega potomca te jamajške zvrsti in napajanje na tovrstni vse prevečkrat klišejski estetiki. Bolj od tega je njihova pozornost namenjena denimo vzhodnjaškim godbam. Indijske in bližnjevzhodne vokalne ter instrumentalne linije, vpletene v nekatere komade, so delovale skorajda hipnotično, kar je ustvarjalo izrazit kontrast bobnečim beatom. Dodatno intenzivnost so koncertu dodale video projekcije v ozadju. 

Videi so bili ustvarjeni za vsako od skladb posebej in so jim ritmično tesno sledili, kar je doživljanje zvoka razširilo v vseobsegajoče čutno izkustvo. Tematsko in slogovno so bile projekcije zelo raznolike. S krmarjenjem med animiranimi in igranimi posnetki ter z opominjanjem na družbene in okoljske probleme ter druge teme je bila vsaka skladba svet zase. 

Koncertni repertoar je bil večidel sestavljen iz materiala njihovega lanskoletnega albuma. Vokalistov, ki so se jim pridružili v studiu, na tokratni turneji ni zraven. Pri komadih Old Mind, pri katerem bi jim moral družbo delati raper Oddateee, in Until Last Drop s Shanti D-jem so vokal nadomestili posnetki, ki so se jim bili ostali člani primorani nekoliko podrediti in svojo vlogo potisniti v ozadje. Zvok sta še dodatno omilili kitari, ki sta prišli do izraza predvsem ob vokalnih delih. Kratkotrajna sprememba vlog je glasbenike zadolžila za igranje podlage virtualnemu članu, ki je, projiciran na platno, repal iz ozadja. Projekcija videospota je sicer odsotnega člana nekako umestila v dogajanje, vendar je skladba kljub temu izgubila svoj naboj in občinstvo pustila za kratek čas odtujeno. 

Delov, pri katerih bi si občinstvo lahko oddahnilo, kljub temu ni bilo na pretek. Masivni dubsteperski beati so v čvrstem primežu držali marsikatero telo, ki se jim je uklanjalo pod odrom, nekajkrat pa so odbezljali v džungelski drum and bass in tehnoidno razgrajanje. Tovrstni pobegi so, podobno kot posnetki vokalnih linij, umaknili žaromete z ostalih članov in v ospredje postavili DJ-a in njegov fonogram. Tega je sicer ves koncert uporabljal za praskanje zvočnih okraskov, ki so se na trenutke solistično nanizani stapljali s podlago. Občinstvo ni skrivalo navdušenja in je skupino z odločnim aplavzom obdržalo na odru še za dve dodatni skladbi. Po koncu, s katerim se je dvorana sprijaznila šele po nekaj minutah, sta oder zasedla DJ-a Sleyk in Selyak. Oba že dlje časa v podporo Dub Club dogodkom nudita svoj izbor glasbe za pokoncertno rajanje in tudi tokratni večer se je nadaljeval še pozno proti jutru.

Dolgo obdobje ustvarjanja je skupino High Tone pustilo z zajetnim kupom posnetega materiala in verjetno ne moremo pričakovati nastopa, ki bi zaobjel le določeno polje njihovega delovanja. Nenazadnje je tudi njihov zadnji dolgometražec raznoliko popotovanje od inštrumentalnih godb, okuženih z dubom, in svetovnih napevov do hiphopa in težkih elektronskih zvokov. Naj le še naprej presegajo in širijo žanrske meje ter vztrajajo na novih brezpotjih, na katera so se že v začetku svojega delovanja odpravili.