KTŠ PREBOJ SOŠKE FRONTE: Rodoljubac

Klubu Gromka, 7. 12. 2016

Klub tolminskih študentov nam je minulo sredo v slovenski prestolnici predstavil dogodek Preboj soške fronte. Tradicionalna predstavitev kulturnega lokalnega dogajanja na Tolminskem se je začela z le rahlo zamudo.

Po uvodnih besedah smo si ogledali kratki film z naslovom Upanje umira predzadnje. Kratki glasbeno-filmski dokumentarec o Ivanu Volariču - Feu nas je popeljal po dogodkih od aprila do septembra letošnjega leta. V sklopu osmih pripetljajev na Škratovem vrtu na Metelkovi so se zbirali tovariši z vseh ustvarjalnih področij, katerim je pečat vtisnil pred šestimi leti preminuli literat, glasbenik, igralec in vsestranski mag Feo.

Dokumentarec nam predstavi pričevanja, izvedbe del, odlomke iz filmskih uprizoritev, ki so in bodo ohranjala umetnikovo podobo živo. Kratek film se ni vlekel in je ostal kratek. Tekel je v pravšnjem tempu. Pohvali se lahko z dobro fotografijo, z avtentičnostjo dobrega dokumentarca, osnovanega na kolažu izsekov živih izvedb v scensko z rastlinjem bogatem okolju prepovedanega vrta. Feo po Feu v lastnem nenaravnem okolju naravnih razsežnosti.

Preboj soške fronte v organizaciji Kluba tolminskih študentov nam je nato v nadaljevanju večera predstavil glasbeno zasedbo Rodoljubac. Kvartet iz Tolmina v tekočem letu obhaja dvajsetletnico delovanja s šestim albumom – samonaslovljenim kar Rodoljubac, ki je pred kratkim izšel za zagrebško založbo Slušaj najglasnije.

V toplih nedrjih Gromke se je trla manjša skupina, pomaknjena v ozadje ob šank. Ko so Rodoljubac urezali s svojim metaliziranim punk'n'rollom je med odrom in publiko zevala praznina. Tudi prvi odzivi maloštevilnega občestva so bili minimalizirani, skrčeni na posamezne dele telesa; najpogosteje na sledenje hitremu tempu s kimanjem glave. Bend je hrabro, brez odstopanja brzel s skladbami naprej, česar pa nikakor ne moremo trditi tudi za občinstvo, ki se je trdno oklepalo bližine šanka. Tako strnjena peščica je s telesi zapirala prehod do WC-ja in med hrabrimi preboji skoznjo je bilo v hrupu divjega rock'rolla mogoče slišati sicer veselo razpoložene komentarje šankistov. Tolminski Motorhead, tminski Partibrejkersi, so bile dobronamerne opazke na dogajanje in glasbo z odra. Meni pa so, preden so se za mano zaprla vrata hrama, kamor gre tudi sam cesar peš, na misel šinili Muškat Hamburg.

Med nastopajočimi in občestvom je skozi koncert zevala vse večja praznina, čeprav je razporeditev akterjev ostajala podobna. Rodoljubac so vztrajno drveli, med skladbami tudi kakšno rekli in se malo pošalili, pa vendar je hudič šalo malo po malo jemal. Razočaranje je v nekem trenutku zahrbtno pokukalo z odra in se porogalo številčnemu stanju pod odrom, saj to ni bilo primerljivo z ničemer v nedavni preteklosti posameznega Preboja soške fronte. Prej je bilo podobno stanju zdesetkane vojaške enote po bližnji eksploziji mnogotonske bombe v daljni preteklosti, med prebojem soške fronte pred leto dni manj kot stotimi leti.

Ob robu zevajoče luknje med zasedenim šankom in osamljenim odrom sem opazoval človeško priliko, ki je vsake toliko časa vskočila v praznino in se je s pogom, podobnim mrtvaškemu plesu, pridružila teatralnemu nastopu na odru. Žvenket težke artilerije, rafali, šviganje in sikanje šrapnelov v rock'n'roll glasbeni preobleki je virtuozno spremljalo glas osamljenega, v nebo vpijočega heroja, ki se mu je za protiutež pogosto pridružil zbor ubranih gromkih glasov iz kitarskih vrst.

Preobrat je bil zato nepričakovan, kot se za preobrat spodobi. Na odru je osamljeni jezdec apokalipse znižal ton in se zlil z drvečo pošastjo, Šok rock. Od te skladbe dalje se je morišče spremenilo v veseljaško proslavo zmage nad vojno. Premočrtno divjanje je zamenjalo upočasnjeno, vendar ritmično bogato nabrito muziciranje tudi iz zakladnice nikoli izdanih in prvič odigranih skladb. Okrepljenim vrstam za šankom je nabrusilo pete, ki so se začele raztezati čez praznino. Ob prelomnici nas je presenetil tudi bis, ki ga je izposloval kar bend sam. Kasneje je dobro ogreta in očitno zadovoljna publika priklicala bend nazaj na oder še dvakrat. Rajanje se je začelo po koncu vojne. Zbogom orožje!