Kurt Vile and the Violators & Incurabili

Ljubljanski grad, 19. 6. 2013

Izjemno lep poletni večer je bil včeraj na Ljubljanskem gradu  ki se je pričakovano izkazal za imentino koncertno lokacijo. “Zakaj tu ni več koncertov,” ali “tu bi moralo biti več koncertov,” “kako je tukaj fajn,” so se začenjali številni pogovori med kakimi 400 obiskovalci, ki so prišli poslušat ameriškega kantavtorja Kurta Vila in njegovo spremljevalno skupino The Violators ter predskupino – ljubljanski boemsko bluesovski duo Incurabili.

Po eni strani minimalistično po drugi pa zelo dinamično zastavljen dvojec, ki ga tvorita znana krivca iz domače rock'n'roll srenje, Niko Novak in Bruno Subiotto, k svojemu proletarsko pesniškemu bljuzu iz albuma v album in iz nastopa v nastop dodaja nove prvine in sveže momente in skrbi za raznovrstnost pesmi, ki jih izvaja in v poslušanje pošilja občinstvu. V nekaj več kot pol ure nastopa sta Neozdravljiva predstavila več slogovne pestrosti kot razvpiti Kurt Vile s svojimi Violators v uri in pol nastopa. Pri tem dvoglavem garažno bluesovskem zmajčku se Niko in Bruno izmenjujeta na osrednjih vokalih, pevsko podpirata en drugega, zdaj jočeta, tulita, molita, drugič se veselita v en glas. Svojo najbolj prepoznavno pojavno in izvajalsko formo – bluesovski stomp, pri katerem Bruno na orglicah razpihuje hude duhove, Niko pa pumpa razgrajaške vibracije na bas bobnu in činelici, sta dopolnila s formo kitarsko basovskega dvojca, ki s počasnimi, valečimi se  psihadeličnimi zvoki, riše vroče peščene ravnice, pod katerimi ležijo nahajališča rock inspiracije. Zabavljaška in spevna pesmica Let's Go, polna simpatično zvenečih absurdov, ki jo je občinstvo včeraj sprejelo, kot višek nastopa, kaže da se ta dva neozdravljiva rock'n'roll šamana pravzaprav šele dobro ogrevata, in da bo iz njunega rudimentarnega laboratorija najboljše šele prišlo. 

Ameriški kantavtor Kurt Vile je s skupino The Violators prispel v Ljubljano v okviru promocije albuma Wakin' on a Pretty Daze in na krilih odmevnih kritiških pohval, pri čemer je sam Vile večinoma predstavljen kot up, kot tisti kantavtor, ki bo prevzel veliko zastavo ameriške trubadurske kozmične godbe, ko opešajo moči njegovim vzornikom, med katerimi ne smemo mimo Neila Younga in Toma Pettyja.

Začetek nastopa je obetal sijajen koncertni večer. Vile in tričlanska spremljevalna zasedba dolgolascev je z uvodnimi akordi odprla prostrano glasbeno in zvočno pokrajino. Počasen, umirjen, spokojen zvok dopolnjevanja dveh kitar, ki sta poplesavali nad razveseljivo trdno podlago ravnega, klasično rockovskega sloga igranja bobnov, in letargični, nazalni vokal Vilea, ki se je lepil na  akorde njegove akustične kitare, so na trgu ljubljanske graščine pod odprtim nebom tople poletne noči zvenela samo še bolj odprto in razkošno. Žal, vzorec počasnih rockovskih skladb, ki se zaključijo s kitarskim instrumentalnim crescendom se je dokaj hitro začel ponavljati, s tem pa je začela padati tako intenziteta nastopa skupine kot pozornost občinstva, ki se je v drugi polovici koncerta začelo umikati iz vrst pred odrom. Morda so krive težavice z ozvočevanjem in zvokom, ki ga je bila sama skupina deležna na odru, česar v občinstvu nismo mogli slišati, morda je kriva utrujenost sredi dolge svetovne turneje ... Toda bilo je očitno, da skupina ni mogla vzpostaviti prave emocionalne povezave z ljubljanskim občinstvom in da je njihov lirični rock, ki s svojo tankočutnostjo, finimi valovanji in zvočnimi odtenki na studijskih albumih drži pozornost poslušalca, včeraj zvečer kljub idealnim pogojem zvenel premalo igrivo in na trenutke celo presenetljivo monotono. Krivuljo koncerta je sicer dvignila Vileova solistična akustična točka, pri kateri so njegove pesmi o emocionalnih bolečinah mladega urbanega moškega prišle jasno do izraza, in vendar to ni moglo v celoti popraviti povprečnega vtisa, do katerega je prišlo zaradi pomanjkanja resnične medigre med Vileom, kitaristom Jessejem Trbovichem in basistom Robom Laaskom. Še dobro, da so imeli v zaledju zanesljivega Vincea Nuda, bobnarja, ki je bend dostojanstveno držal pokonci.

Kurt Vile ima pesmi in ima talent, je pa včerajšnji koncert dal slutiti, da je pred njim še dolga pot do izvajalca, ki zna svoje pesmi in svoj talent prevzetno predstaviti na odru.