Life Of Agony v Ljubljani

Kino Šiška, 26. 10. 2018

Medtem ko se je Ljubljana že začela spopadati z začasno izredno prometno ureditvijo, kateri botruje vsakoletna zmešnjava okrog ljubljanskega maratona, so v Kino Šiška prispeli Life Of Agony, bend, katerega album River Runs Red iz leta 1993 predstavlja odlično in unikatno združitev newyorškega zagruvanega hardcora z mračnostjo metala, ki sta jo takrat utelešala predvsem benda Type O Negative ter Alice In Chains. V sklopu turneje Rise Of The Underground pa so Life Of Agony s seboj v Ljubljano pripeljali še benda Billy Bio ter All Hail The Yeti.

Koncert se je zgodil v spodnji dvorani Kina Šiška, kar je bila odlična poteza. Če namreč še pomnite epizode MTV-jeve oddaje Headbanger's Ball, ki najbolj pripomogla k vzponu zvezd newyorške scene, kot so bili Biohazard, Pro-Pain, Type O Negative, Madball in Life Of Agony, se gotovo spomnite tudi delov oddaje, v katerih so nove bende intervjujali v studiu, nato podali kak spot, večkrat pa predstavili tudi njihove live nastope iz mračnih, utesnjenih klubov. V spodnji dvorani Šiške si res dobil občutek, da si v takem prostoru, kakršnega si torej kot mulc gledal v omenjeni oddaji. A občutek je bil sprva mlačen, zdelo se je namreč, da bo kalifornijski kvartet All Hail The Yeti igral zgolj sam sebi in zgolj par prisotnim posameznikom. Jasno je, seveda, da je folk prišel zaradi ostalih dveh bendov, a prav je, da si vsaj ogledamo bend, ki odpre koncert in se malce spoznamo z njegovim ustvarjanjem.

Kalifornijska zasedba All Hail The Yeti je na sceni prisotna že od leta 2006, izdala pa je dva albuma. V živo gre za presneto eksploziven bend, katerega center moči je res živalski bobnar, ki postavlja temelje zagruvanim riffom v gibanju med downbeat hardcorom in stoner rockom. Dodajte še precej dobrega vokalista in skoraj bi prišli do zmagovite formule, a vse skupaj je v realnosti na trenutke delovalo precej shizofreno in zmedeno, pa ne na tisti dober, King Crimson način. Na trenutke je bend igral punk rock, na trenutke hardcore, pogosto metalcore in nu metal, a vse skupaj je delovalo precej nedodelano in kmalu tudi dokaj moteče. Na srečo so vtis popravili Billy Bio.

Billy Bio je v resnici Billy Graziadei, ustanovni član, kitarist/vokalist kultnih Biohazard. Medtem ko je usoda Biohazard trenutno še negotova, je Billy več kot aktiven z bendom Powerflo, v katerem skupaj ustvarjajo še člani zasedb Cypress Hill, Fear Factory in Downset, po dobrih 30 letih ustvarjanja pa je končno našel čas za solo album Feed The Fire, ki bo izšel 30. novembra pri AFM Records. Billy Bio so odpičili eksploziven koncert, popestren tako z dobrimi komadi kot z odlično komunikacijo. Vidi se, da je Graziadei vodil Biohazard in da ve, kako streči ljudem. Publika je zadeve hitro poštekala in se prepustila komadom, ki se gibljejo predvsem v hitrem old school hardcoru, punk rocku, primitivnem groove metalu, v veliki meri pa so Billy Bio poželi navdušenje tudi s coverji Billyjevih Biohazard, med katerimi sta presenetila predvsem komada A Lot To Learn ter Authority z albuma Mata Leao. Turnejsko zasedbo so popestrili člani zasedb Coma ter Cripple Bastards, ki so se z Billyjem odlično odrezali, proti koncu pa se jim je pridružil še Joey Z iz Life Of Agony, s katerim so odigrali Biohazardov hit Shades Of Grey. Potem pa se je dvorana pripravila na zasedbo Life Of Agony.

Life Of Agony so pred dobrim letom pri Napalm Records izdali precej dober album A Place Where There's No More Pain, a v sklopu trenutne turneje predstavljajo izseke iz celotne kariere, seveda s poudarkom na albumu River Runs Red, ki so ga odigrali skoraj v celoti. S komadom Through And Through so na oder stopili kitarist Joey Z, basist Alan Robert, nova bobnarka Veronica Bellino ter pevka Mina Caputo in takoj je bilo jasno, da bomo bili deležni vrhunske poslastice. Bend je bil v nenehnem gibanju, z odra je bruhala energija, kombinacija zagruvanih ritmov in težkih riffov, ki jih je vodil perfektni Minin vokal pa je publiko spravila v ekstazo in v gibanje. Ne glede na to, ali so igrali komade s prvenca ali pesmi z ostalih albumov, kot sta recimo umirjeno melanholična My Mind Is Dangerous ali heavy poslastica The Other Side Of The River, so Life Of Agony vzdrževali tempo in energijo vse do konca. V dobrih devetdesetih minutah smo slišali zvrhan koš odličnih pesmi, zabavo v intimnem vzdušju Komune Kina Šiška pa je zaznamovala še osebna nota s proslavo rojstnega dne bobnarke in enegaga od članov turnejske delavske posadke. Vrhunsko!