new wave syria, barely modern

avtor fotografije: Matic Brumen

Gala hala, 17. 5. 2013

Približno tako tiho, kot je pred nekaj dnevi luč dneva ugledal nov album dvojca New Wave Syria, se je v petek zgodil tudi njegov promocijski koncert. Nobene večje kampanje, nobenega nepotrebnega »hajpanja«, pač pa preprosto koncert, s katerim sta Urša in Rok dala vedeti; »še sva tukaj in imava novo ploščo.« No, čeprav so od njunega prvenca minila dolga štiri leta in čeprav ju v zadnjem času - tudi zato, ker sta dokončevala nov album – na koncertih nismo videvali, je bila bojazen, da je publika nanju morebiti nekoliko pozabila, odveč. Zdi se celo, da je bilo pred koncertom več tistih, ki jih je bilo strah, da bo zaradi dvojčeve popularnosti za vstopnice treba kampirati pred Galo halo, kot tistih, ki so morda razmišljali, da sta New Wave Syria z izidom svoje druge plošče predolgo odlašala. Na tem mestu se zato lahko upravičeno vprašamo, ali si ne bi nemara lahko privoščila promocije v večjem Kinu Šiška, ki zaenkrat velja za nekakšen skrajen test priljubljenosti domačih alternativnih bendov. Verjetno bi bila ob tej priložnosti tudi Šiška prijetno polna, kljub temu pa je bila odločitev za koncert v Gali hali tokrat kar na mestu. Lepše je pač nastopiti v polnem klubu, pred pravimi feni, hkrati pa se dvojec s svojim introvertiranim karakterjem bolje znajde na nekoliko manjših, intimnejših odrih.

Za predskupino si je dvojec tokrat izbral zasedbo Barely Modern, s katero si je odre delil že na turneji Klubskega maratona pred štirimi leti in pozneje z njo sodeloval še pri založbi Cheap Tunes. Na prvi posluh izrazov obeh zasedb, elektronskega popa na eni in rokenrola na drugi strani, najbrž ne bi postavljali v skupen kontekst, toda New Wave Syria sta bila vedno bolj kot del razmeroma zaprte domače elektronske scene, del sredinskega klubskega dogajanja, ki se ne obremenjuje z žanrskimi izhodišči. Za bend - in New Wave Syria je bila vedno bolj bend in ne producentski dvojec z live actom -, ki nagovarja sredinsko, trendovsko klubsko publiko, je bila izbira rockerjev za predskupino povsem na mestu, še toliko bolj, ker Barely Modern zadnjih nekaj let nedvomno sodijo med najzanimivejše domače sredinske zasedbe. Da imata oba benda velik potencial, se je pravzaprav pokazalo že na Klubskem maratonu, tokratni koncert pa je le še potrdil, da sta se New Wave Syria in Barely Modern upravičeno znašla med najbolj popularnimi domačimi alternativnimi bendi.l

Trojec Barely Modern tudi tokrat ni odstopal od svoje preverjene in učinkovite podobe. Plesno razigran ritmičen dvojec skladbam postavi skelet, nanj pa frontmen lepi svoj raskav vokal in dinamične kitarske linije, razpete nekje med energično garažno-rockovsko ostrino, trendovsko indie-rockovsko spevnostjo in priložnostnimi blues-rockovskimi pritiklinami. Tudi tokrat so jedro nastopa strnili okoli skladb s prvenca 'We Cruise Like Tom Does', ki so del njihovega repertoarja praktično vse od takrat, ko so se pojavili na koncertnih odrih, toda klub temu se še vedno zdi, da postajajo boljše iz koncerta v koncert. No, da bi na svoj račun prišli tudi tisti, ki si te skladbe momljajo že med spanjem, smo tokrat slišali še nov komad 'Enya', s katerim zasedba morda napoveduje morebitne nove smernice. Daljša in nekoliko bolj kompleksna skladba, kot smo jih bili od Barely Modern vajeni v preteklosti, je napovedala, da nam za prihodnost zasedbe ni treba skrbeti. Sodeč po še eni plesno rokenrolovsko obarvani in v slovenščini zapeti skladbi, ki se je pisec te recenzije ne spomni s prejšnjih koncertov, pa je pred zasedbo morda (naposled) kar novo poglavje. Poglavje, ki se ga skozi prizmo suverenosti in odlično odrsko kemijo trojca vsekakor lahko le veselimo.

Podobno, kot to velja za Barely Modern, tudi New Wave Syria ostajata zvesta svoji preverjeni koncertni podobi, ki jo krojijo sinti, ritem mašine in Uršin (vokodiziran) vokal. Dvojec pač bolj kot raziskovanje koncertnega nastopa zanima nadgrajevanje lastnega izraza, kar je nenazadnje potrdil tudi s ploščo 'Summer', ki v primerjavi s prvencem prinaša prepoznavno zvočno podobo, a hkrati tudi večjo dodelanost novih skladb. Urša in Rok tudi ob tej posebni priložnosti zato nista izumljala nepotrebnega, pač pa sta nove skladbe preprosto odigrala v njuni prepoznavni, včasih bolj sanjavi, atmosferični in drugič bolj igrivi in plesni podobi, s katero sta se v zadnjih štirih letih povzpela med najbolj priljubljene bende na domači alternativni klubski sceni. In podobno kot nove skladbe navdušijo na plošči, so na dober odziv naletele tudi na petkovem koncertu, kar se je potrdilo tudi s tem, da je publika tiste najbolj hitovske skladbe očitno že dobro poznala. Ker je bil promocijski koncert točno to, torej promocija novega albuma, sta odigrala le nove skladbe, to pa je hkrati pomenilo, da je bil njun nastop dolg vsega dobre pol ure, kar je bila po koncertu najpogostejša, če ne kar edina kritika s strani nekaterih fenov. Morda bi se ob posebni priložnosti res spodobil nekoliko daljši koncert, toda del te pomanjkljivosti lahko mirno pripišemo tudi dobršnemu delu obiskovalcev, ki so Galo halo do zadnjega kotička napolnili šele takrat, ko je bila kakšna tretjina njunega nastopa že mimo. Če bi se tako množično zgrnili že na koncert Barely Modern, bi bilo tudi razpoloženje pred nastopom New Wave Syrie precej bolj vročično, tako pa se ni bilo moč izogniti občutku, da je bilo večera in njegovega vrhunca konec, še preden se je sploh dobro začel. No, kljub tej pomanjkljivosti smo nad koncertom, predvsem pa nad obema zasedbama, ki ju mirno postavimo ob bok najbolj izpostavljenih tujih sredinskih zvezdnikov, lahko le navdušeni.