Peter Hook & The Light

Kino Šiška, 22. 3. 2013

"Oglaševanje zapuščine"

Basist Peter Hook, ustanovni član Joy Division in New Order, se je pred dvema letoma obkrožil z glasbeniki mlajše generacije z namenom, da bi igrali glasbo z albumov Unknown Pleasures in Closer. Nadeli so si ime Peter Hook & The Light. Ne gre za ravno revlucionrano idejo, toda v času, ko je vse dovoljeno in ko šteje predvsem oprijemljivo premoženje v vseh pojavnih oblikah, bodisi finančno bodisi avtorsko, ima zamisel vso legitimnost, kajti Joy Division so zapustili glasbo z izrazitim avtorskim pečatom, katere vpliv je otipljiv v godbi mnogih med mladino razvpitih bendov, denimo Interpole in Killers. Da glasba Joy Division še kako živi v Ljubljani in Sloveniji, je bilo videti in slišati na včerajšnjem koncertu, ki se ga je udeležilo nekaj čez 700 obiskovalcev. Da sta Ljubljana in okolica genetsko naklonjeni prijetnemu “safru” in mehki “deprici” in da je darkersko srce prestolnice mlado, je bilo videti v starostni strukturi občinstva, med katerim je bila polovica takih, ki so bili rojeni pred razpadom Joy Division, in polovica, ki je bila rojena  po razpadu. V tej mlajši polovici pa je polovica takih, ki so se rodili po razpadu Jugoslavije. To je bila idealna starostna mešanica, ki je veliko prispevala k uspehu včerajšnjega koncertnega večera. 

Včasih glasbeni dogodek ustvarijo glasbeniki sami s svojo emocijo in skladbami, včasih ga naredi občinstvo, ki se predaja glasbeniku, včasih gre za kombinacijo obojega ali pa kombinacijo posameznega sklopa. Vloga občinstva v tem, da so se na včerajšnjem koncertu porodile emocionalne iskre, je bila neprecenljiva. 

Glede glasbene izvedbe so bili Peter Hook & The Light odlični. Obkrožen z basistom, ki je videti kot njegova kopija iz mladih let, kitaristom, ki lepo riše podrobnosti in zvočne pokrajine, s klaviaturistom, ki iz ozadja daje podporo in krepi barvo glasbe, in predvsem izjemnim bobnarjem, ki je čisto ponotranjil nenavadne geometrične ritme skupine, ki so sicer eden izmed zaščitnih znakov Joy Division, in je brezhibno stopnjeval ali umirjal tempo, je Peter Hook predvsem pel ter dokaj selektivno igral basovske linije, ki jih lahko opredelimo za drugi najpomembnejši zaščitni znak Joy Division. Glasbeni vrhunci koncerta so bili v medigri njegovega basa in kitare, v nekaj briljantnih podajah glasbenih linij med vodjo in drugim basistom. Pri tem pa so se bobnarske linije vseskozi ljubezensko objemale z basovskimi, glasba je živela in dihala in občinstvo skupaj z njo. 

To, da Peter Hook ni pevec, je bilo dejstvo, ki je bilo tako očitno, da ga je občinstvo bržkone podzavestno odmislilo zelo hitro, če ne že pred prihodom v dvorano. A to je bilo relativno enostavno odmisliti, saj je vendarle kljub amaterizmu toliko vešč petja, da ni skazil pesmi, ki so bile zvezda večera. Po nekaj uvodnih skladbah, med katerimi se jim je pridružil tudi domači slovenski pesnik, ki je z branjem poezije na glasbo lokaliziral in poslovenil posvetilo zapuščini Iana Curtisa, se je skupina vrgla v gradivo z albuma Unknown Pleasures in ga odigrala v celoti. Alter hiti She’s Lost Control, Shadowplay, Interzone in drugi so dobili dostojno izvedbo, tisto, kar je manjkalo pri emociji, ki jo je s svojim robatim petjem in mahanjem z rokami lahko pričaral Peter Hook, so v dobršnji meri nadoknadile duše, ki so predane glasbi Joy Division. Prvi bis je pripadel štirim skladbam z albuma Closer, drugi pa alter »zimzelenkam« in ključnim skladbam skupine Transmission in Love Will Tear Us Apart, s katerimi so Peter Hook & The Light v ekstatičnem vzdušju zaključili nastop. 

Koncert Peter Hook & The Light je potekal na več nivojih - bil je odličen oglas za albume Joy Disivion, bil je tudi glasbeno igralsko brezhibno izvedena proslava zapuščine manchestrske skupine, ki je razširila izraznost zgodnjega punka in odprla razvojne poti za nastanek novih oblik rocka, ter nenazadnje pristno posvetilo v spomin na pevca Iana Curtisa. Čas je pogosto najboljši ocenjevalec glasbe. Glasba Joy Division se očitno predaja iz generacije v generacijo. Ne le da škode ni bilo, včerajšnji koncert je k temu prav lepo prispeval.