Recenzija koncerta Instinct Of Survival in Hellcrawler

Koncertna sezona na Metelkovi je že v polnem teku in koledar dogodkov v Gromki to popolnoma potrjuje. Včeraj se je zgodil en zanimiv dogodek, in sicer nastopili so nemški Instinct Of Survival ter goriški Hellcrawler.

Koncert, ki je začel dokaj točno in zgodaj, so pričeli domačini. Hellcrawler smo že večkrat omenjali na Radiu Študent, zato ni potrebno, da gremo ponovno v neke detajle o bendu. Njihov nastop je bil dober in suveren. Goriška peterka se lahko pohvali z odličnim zvokom kitar, ki je bil surov in pristen žanru, ki ga igrajo. Prav kitarista sta najsvetlejši točki benda, saj dajeta največ od sebe, tako na tehničnem nivoju kot na performansu. Hellcrawler v živo pričarajo pravo Mad Max vzdušje: peklenski D-beat se preliva v zažagane srednje-hitre dele, blast beati tudi pričarajo vražjo atmosfero. Strukture komadov so zelo dinamične in večkrat nepredvideno eksplodirajo v drveče dele, kar pripomore k temu, da bend ni dolgočasen. Ponudili so nekaj novih komadov, ki naj bi se kmalu pojavili na kakšnem novem izdelku. Skratka, Hellcrawler še vedno vztrajajo pri divjem crustu in švedskem death metalu, kar pa vrhunsko meša in ustvarja njihovo vizijo post-apokaliptične prihodnosti. Ne pozabit na to, da igrajo tudi kot predskupina švedskim Nasum konec meseca!

Oder Gromke so zasedli nemški veterani Instinct Of Survival, ki imajo za sabo že več kot 15 let ustvarjanja punk glasbe. Skozi njihov obstoj so večkrat zamenjali žanr in ustalili so se nekako v tako imenovanem „stenchcore-ju“, ki pa je metalizirana različica crusta.

V prvem delu nastopa so ponudili nekaj starih komadov, ki so navdušili publiko v Gromki. Zvok kitar je bil predvsem zanimiv, saj je ena kitara zelo izstopala z barvo zvoka, ki je bila osredotočena na visoke tone. Druga kitara in bas pa sta imela totalno umazan zvok in sta bila nekakšna „šundrska“ podlaga. Instinct Of Survival črpajo navdih v starih bendih, kot so Axgrinder, Hellbastard in seveda Amebix. Srednje hitri deli so tudi zelo spominjali na Bolth Thrower in njim podobne bende. Prvi del koncerta je bil zadovoljiv, potem pa so napovedali, da bodo igrali nove komade, ki so me pustili dokaj hladnega. Izgleda, da bodo Instinct Of Survival ponovno zamenjali žanr na novih izdajah. Sami so se norčevali, da igrajo post-crust, s čimer se lahko strinjam, saj so nekako zmešali prej omenjene vplive z nekakšnim anarho punkom. Ni več thrash delov, ampak ogromno temačnih srednje-hitrih rifov, ki imajo svoje vrhunce. Za vokal skrbita kitarista in v novih komadih se nekako preizkušata v petju in ne več v kričanju. To pa je bilo v nekaterih trenutkih kar porazno. Novi komadi so bili v redu, ampak nič posebnega, večkrat je delovalo kot da se komadi valijo iz stopnjevanja v stopnjevanje in pogrešal sem vrhunce v komadih. Res ne vem, če lahko rečem, da sem bil navdušen nad novimi komadi, je pa res, da sem šel na koncert poln pričakovanj. Moram priznati, da sem največ poslušal 7“ Screams Of Suffering in s tega EP-ja niso zaigrali niti enega komada.

Verjamem, da bodo tile veterani kmalu posneli novo ploščo, in res me zanima, kako bodo zveneli tile novi komadi na studijskih posnetkih. Skratka, njihov nastop je bil soliden, ampak me je pustil dokaj ravnodušnega in priznam, da so me skorajda bolj navdušili domači Hellcrawler kot Instinct Of Survival. Kakor koli že, hvala ekipi iz Gromke in R.A.F.A.L.a, da se trudi ter prireja takšne koncerte, ki jih bo še nekaj v prihodnji sezoni.

Na koncertu je bil Luka Bevk.