Rush to Relax

Trg brez zgodovinskega spomina, Metelkova, Ljubljana, 19. 6. 2020

Karantene je uradno konec. Prej so se vračala naša različna okolja, zdaj se vrača ljudsko mravljišče v urbana središča. Ob petkih deklariramo svoje nezadovoljstvo z oblastjo, se negotovo pogovarjamo o prihodnosti in na avtobusih upoštevamo smiselne nasvete v strahu pred saj veste kom. Ampak se pomalem tudi vračamo v prejšnje življenje, končno se spet izvajajo koncerti, prireditve, muzeji obratujejo, družimo se … Po pričakovanjih je celo nastopila velika nasičenost dogajanja kljub trudu organizatorjev v smeri taktičnega razporejanja urnika koncertov. In tako smo se pretekli petek po protestih na recenzentski misiji odpravili pred Gromko na Metelkovo na koncert dobrega znanca Rush to Relax.

Damjan Manevski oziroma Rush to Relax je med drugim večletni sodelavec Radia Študent, ki v našem etru predstavlja tudi lastno oddajo Laične mojstrovine. Če sledimo njegovemu radijskemu delu, razumemo, kaj Damjana navdihuje v njegovem kantavtorskem ustvarjanju. Rush to Relax močno zaznamujejo vedri DIY kitarski bendovski inštrumentali, postavljeni v kontrast z Damjanovim intenzivnim izpovednim vokalom.

Napovedana ura koncerta se je premikala. Dobro organizirani feni so si ga v planerje zapisali za ob sedmih. Teden pred koncertom se je termin zamaknil na 8.30. Nazadnje pa so se organizatorji v upanju na obisk množice s protestov odločili za pričetek ob devetih. Na Trgu brez zgodovinskega spomina pred Gromko in Menzo so stali mizice in stoli, ob devetih še večinoma prosti, a kmalu so se pričakovanja organizatorjev uresničila, zgodila se je velika migracija protestnikov na ta drug odprti javni prostor, kjer so zbiranja zdaj še dovoljena.

Pred publiko je Damjan stopil sam z mešalko, kitaro in mikrofonom, predvsem pa svojo karizmo. Čeprav je občinstvo pretežno posedalo, je Damjan s svojimi dooolgimi kabli vztrajno plesal in pošteno izkoristil prostor, ki mu je bil na voljo, in ja, če vas zdaj to morda zanima, nastop je minil brez poškodb in občinstvo je zadevo preživelo blago neodzivno. Večina se je sede zibala, precejšen živelj pa se je nabiral za sedežnimi garniturami, a ni želel pristopiti bližje. V tipično razpršenem občinstvu koncerta zunaj se je čutila utrujenost od protestov, pa tudi nekaj strahu pred druženjem v množici z neznanci.

A nekje na sredini koncerta je takšna napetost v občinstvu popustila. Z vrhuncem ob komadu Ne bi čekal in še pred hitičem Ušte eden dečko je bil delež plešočih že znatno večji. Damjan je pel v svoji materni makedonščini, slovensko pa je zapel v svojem najnovejšem Rush to Relax komadu Daleč stran, ki je nastal v sodelovanju s kolegom Janom Cizejem - Morvernom.

Damjan je koncert v zaključek zapeljal s pozivom k podpori Gromke, ki je trenutno enako kot praktično vsaka institucija v kulturi finančno ogrožena. Za zaključek pa je nato zaigral za zdaj še neizdano skladbo, ki morda obeta še več novega Rush to Relax materiala, a kljub vztrajanju občinstva, ki je hotelo še!, je Damjanu, ki je s svojo glasbo predvsem izredno jedrnat, zdaj morda že standardno - zmanjkalo komadov. Druženje se je nadaljevalo s Holomondom, ki nas je dalje v večer spremil z indie pop hitiči naše mladosti.

Damjanovo glasbo zaznamujejo kontrasti med brezskrbnostjo, lahkotnostjo in na drugi strani negotovostjo, melanholijo, tudi žalostjo. Damjan je bil idealen spremljevalec za te dni in za še en poprotestni, vesel, vendar napet petkov večer.