Tears From Ears: Automassage, Nikki Louder, It's Everyone Else, Trus!

Klub Gromka, 1. 6. 2013

Te dni je potekala mini turneja Tears From Ears, na kateri so sodelovali bendi, ki jih povprečno angažiran poslušalec domačih koncertov že dobro pozna. Gre namreč za bivše klubske maratonce Radia Študent, Nikki Louder, It's Everyone Else, Trus! ter slovensko avstrijsko navezo Automassage, ki je svoj album izdala pri založbi RŠ. Za kratek čas sta se turneji priključila tudi Hexenbrutal, a na ljubljanskem koncertu nista igrala, saj po Evropi predstavljata novo ploščo Giant.

Nastopajoči bendi so aktivni na domači sceni, tako glede odrskih nastopov kot po snemanju studijskih plošč. Festival je torej združeval aktualne in aktivne bende, ki imajo kljub raznolikemu glasbenemu izrazu tudi skupne točke. Gibljejo se namreč po domači klubski alternativni sceni, ki je sicer raznolika, a hkrati tudi razdrobljena. Zato se lahko ta festival razume kot predstavitev aktualnih skupin v enem paketu, kjer obiskovalci vidijo znane izvajalce, hkrati pa slišijo še bend, ki ga mogoče do sedaj še niso. Obenem pa ta povezovalni faktor predstavlja skupine kot del širše celote. Poslušalec ne vidi več enega benda in predskupine, ampak skupek povezanih skupin, torej dobi vpogled v širše dogajanje. Tako dobi občutek, da slovenske krajine ne sestavljajo zgolj razdrobljene glasbene skupine, ampak da gre dejansko za delujočo glasbeno sceno.

Festival Tears From Ears je sovpadal tudi s pogonom nove medijske platforme, imenovane Indie-Grad. Gre za spletno mesto, ki se usmerja na domače glasbeno področje, ravno z namenom združevalnosti in predstavitve dogajanja pod eno streho. Ob spremljanju domače glasbene ponudbe se kaže tudi vpliv Klubskega Maratona, saj so nekateri bivši udeleženci vidni in aktualni predstavniki domače klubske scene. Kot kaže, je napočil čas za nadgradnjo tega projekta, to je združevanje in povezovanje skupin, ki so se skozi vrsto nastopanj oblikovale v prepoznavne in aktualne bende.

Prvi so na oder stopili Automassage, to je slovensko avstrijska naveza, katere član je dobil prvotno idejo o tem mini festivalu. Po odzivih publike bi rekli, da so najmanj znan bend občinstvu, nekateri so jih videli na koncertu celo prvič. Skupina združuje rockersko držo bobna in dveh basov s sintetizatorji in tvori specifično hrupen zvok, ki ima plavajoč in lebdeč drajv. Hrupnost in glasnost glasbe je prihajala v valovih in se v plasteh nalagala in prepletala. Tako je bil njihov nastop preplet zvočnih nians in dialoga basovskih kitar, ki zaradi domiselnega igranja tvori doživet in raznolik zvok, v katerem se združujejo močna bobnarska ritmika ter hrupnost, znotraj katere se razkriva krhka melodika. Vsekakor bend, ki se ga splača videti v živo.

Za njimi so nastopili prepoznavni Nikki Louder, ki imajo pod streho že tretjo studijsko ploščo Golden Men. Tudi tokrat so ponudili koncert, ki je navdušil, saj so ustvarili zvok, ki se je tekom nastopa jačal v vedno močnejšo in hrupnejšo gmoto. Glasba strnjenih in hrupnih kitar in basa ter razbijaških bobnov se oblikuje v kompleksen zvočni šus, pod katerim so vokali in kriki jeze ter čustvenega naboja. Kot vedno so Nikki Louder igrali na polno in iskali tanko mejo med zvočnim razkrojem in urejeno formo, ki se ji bolj posvečajo na novem albumu. To je bil nastop dobro znane skupine, ki pa vsakič znova prepriča in navduši publiko.

Brez kitar in pod odrom sta nastopila It's Everyone Else, ki s sintetizatorji tvorita agresivni napad na sluhovode poslušalcev. Minimalistično in jezno sta se zapodila vsak s svojim mikrofonom med obiskovalce ali pa podajala zvočne matrice hrupa in nagnetenih ritmov. It's Everyone Else sta pank bend. Pank bend, ker ne igrata niti treh akordov, ampak sem ter tja pritisneta kakšno tipko na klaviaturi, ki proizvaja umeten, plastičen zvok. To sterilnost in odsotnost odrskega igranja pa nato preobrneta v performance z njuno energično podobo in predvsem vokalom. Njun nastop ima na eni strani skoraj avtomatizirano, minimalistično in sterilno obliko, hkrati pa skozi kričeč, glasen in energičen nastop dodajata čustven naboj. 

Kot zadnji so na oder prišli Trus!, udeleženci zadnjega klubskega maratona. Za razliko od ostalih skupin se Trus! ne nagibajo toliko k hrupnosti, ampak tvorijo hibridni zvok, ki se giblje nekje med post-pankom, jazzom in synth rockom. Minimalistično obarvane pesmi imajo preprosto in igrivo podlago, a hkrati zaplavajo tudi v bolj prosto lebdečo formo, v kateri se dobro znajdejo klaviature  Boštjana Simona. Spreminjajoča glasbena forma se je prelivala med atmosferičnimi toni in močnejšimi ter strnjenimi zvočnimi izbruhi. Med obema poloma je bend krmaril nežno, z dodajanjem nians pa tvoril polno glasbeno sliko. Trus! so dokaj novo ime na domači glasbeni sceni, a dobivajo vidno mesto med klubskimi izvajalci.

Zaključila se je torej mini koncertna turneja Tears From Ears, ki je na svojem sklepnem koncertu zgledno napolnila Klub Gromka. Turneja, ki se je rodila kot zamisel nastopajočih skupin, je predstavila nekaj vidnejših predstavnikov domačega alternativnega glasbenega okolja. Ob hkratnem zagonu spletnega portala Indie-Grad upamo, da je napočil čas, da se preseže razdrobljenost glasbene ponudbe v oblikovanje reprezentativne domače glasbene scene. Za to pa bo potrebnih še mnogo koncertnih nastopov in po včerajšnji izkušnji lahko rečemo, da komaj čakamo.