Total Chaos, Aktivna propaganda

Letni oder Gale hale, 12. 6. 2012

In se je zgodilo. Aha, zastonj Punkrokčina. Takšna, ki je tistim, ki se udejanjajo na polju široke ponudbe koncertov, malce omilila zapravljanje. Takšna, ki je k nečemu napeljevala. Počaščeni v blagoslavljanju ali v pozdravljanju smo bili v torek priče prav posebnemu praznovanju tistega, kar bi se nemara moralo v Sloveniji pojaviti že pred mnogimi leti, a se je s pogumnimi in sodelujočimi koraki šele lansko leto. Prvič. Vzpodbudno. Drugače. Zadovoljujoče. Navdihujoče. Govoriti skušam o Punk-Rock Holidayu, ki se je lansko leto ob premierni ediciji mnogim ljubiteljem in spremljevalcem, oboževalcem ali samo punkrock objestnežem predstavil kot sežetek vsega najboljšega ali dosegljivega v tem polju izrazij, kjer se srečujejo stari punk prdci ali legende, ki preverjene hitiče ali himne preigravajo za mulce in nemulce, ki so jih željni videti, po drugi strani pa dobivajo manjši bendi možnost, da svoje interpretacije punkrocka predstavijo kompaktno, na ravno temu namenjenem festivalu. In še, lanski je bil pospremljen z navdušenji, dasiravno se je ob porodnih krčih pojavil kakšen zgrešek. Letošnji pa je, vsled večera, ki smo mu bili priče, in to zastonj, v torek v Gali Hali, nekakšnem neformalnem hramu punkrock poslastic v Ljubljani, podal konkretne temelje še uspešnejši izvedbi festivala, kjer bo pivo v kampu milosten evro, na prizoriščih pa evropsko milostnega 2,5 evra. In kot smo lahko videli, punk dejansko res še ni umrl. In tudi irokeze ne.

A kakorkoli bi že lahko filozofiral, naj se pri tej priči seznanimo z dejanskostmi. V torkovem večeru sta se publiki predstavila dva benda. Skoraj 23-letni band iz sončne kalifornijske doline Pomona, imenovan Total Chaos, ki je v svoji zgodovini posnel preko 9 albumov, v bendu se je znašla obilica kalifornijskih punkerjev in punkeric, ki so tudi odšli, zadnjega, lani izdanega za Concrete Jungle Records - Battered and Smashed, pa so v kvartetu odigrali v Gali Hali. Družbo jim je delala legendarna skupina iz Kranja - Ljubljane, kvintet Aktivna Propaganda, ki naj bi v čast svojega kreativnega dela zadnjih 13 let morala predstaviti ravno tisti dan izdano novo ploščo. Ta naj bi bila pod imenom Podobe iz teme po petih letih preigravanja komadov izdana pri Bum records. Toliko za koordinacijo. Iz teme se je vil punkrock zvok s CD-ja, ki je preskakoval, okoli 22. ure pa so pod soj žarometov zagazili Aktivna Propaganda. Eto nam aktivnega ogrevanja …

Kljub polnega kurca dogodkov tisti večer se je punkoidno usmerjena publika veselo in kar številčno odzvala povabilu organizatorjev na džaba punkrock večer v ogrevalnem duhu. In veselje je bilo še malce večje vsled tega, da je po aprilskosti dneva tam nekje okoli devete večerne nad Ljubljano zrasel velik otok jasnosti, ki je dajal upanje na poganje v suhem, varno v dvorani. Aktivna Propaganda so v malce razštelanem duhu - pač tudi ob prihodu na oder niso ravno izražali, bolje, izžarevali tiste zadovoljnosti, sproščenosti ali predanosti ob predstavitvi svojega novega izdelka - prišli na oder kot kvartet, kar je po eni strani ponujalo kar nekaj vprašanj, po drugi strani pa možnost, da Aktivno Propagando slišimo malce drugače, kot smo jih vajeni/vajene. In res, fantje so najbrž resda malce obremenjeni in brez drugega kitarista vzeli stvar v svoje roke, noge in grla, in zadeva je pridobila neko zadrgnjeno sproščenost. Mogoče je bilo prisotne malce treme, a o tem ne bi preveč dolgovezil. Kakorkoli že, koncert so fantje izvajali aktivno in suvereno, ne pa ravno propagandno – v duhu nekih komentarjev na račun nove plošče. Od prve kritike kapitalizma preko uvodnih dveh komadov smo poslušali prečenje vidnejših komadov in novih kompozicij, med katerimi je pravzaprav tudi kar nekaj starega materiala. Skratka materiala, ki ga je bend preigraval zadnja leta in ga še ni izdal. 

Če ste poslušali intervju z njimi dan prej v 100 decibelih, ste lahko slišali vokalista Tineta govoriti o tem in onem v kontekstu izdelave plošče. Govoril je o tem, da so malce kritični tudi do samega izdelka, predvsem pa je dejal, da bodo sedaj manj igrali. Mogoče je bil delček tega očiten tudi na predstavitvi nove plošče Podobe iz Teme, ki jo je prišlo preverit kar lepo število 30+ in 22- podpornikov skupine in tisti vmes. Kot rečeno, na odru so bili Tine na vokalu, Tine na basu, Darči na kitari in Emir na bobnih videti, kot da morajo predstavljati že prej omenjeni, kritično ovrednoten izdelek z nekim cmokom v izvedbi. Ta je sama po sebi gorela v čaru kritike in osveščujoče sporočilnosti, a morebiti je neki moment manjkal – mogoče propaganda. A dejstvo je, da je bend v novih komadih malce drugačnejši, malce mehkejši, v njem bi lahko našli tudi kakšen konvertitski punk-HC moment, a tudi to je progres, kajne. In da vam bo jasno - nismo poslušali popa, poslušali smo še vedno angažiran in kritičen, jasen in odločen, kompakten in drzen HC-punk, ki ga je delno bremenil manko druge kitare, po drugi strani pa je ravno to dajalo večeru neki presežek. Zvok je bil solidno naravnan, le kitara je morala biti vsled samosti malce bolj drdrava in je bila slišati zagreto/pregreto. Nekje na polovici smo slišali Podobe iz teme in Ruke ponosa, nato se je ob konstantnem divjanju mladine pod odrom Tine odločil intervenirati in dejal, da naj pač ljudje pazijo, ko drugi stagedivajo. No, naslednji človek, ki je letel z odra, je padel na trda tla Gale Hale. Ojoj, smo si dejali. Med komadi v drugi polovici nastopa so bili komentarji malce krajši, folku se je mešalo, kakšna zahvala je še padla - recimo poklon Dunji in Jasni -, kakšen komad. Kmalu po tem, ko smo slišali goreti Pariz, se je pojavil skorajšnji konec koncerta ter vabilo na tradicionalni decembrski večer v Gromki. Temu je sledila še zahvala publiki in 40 minut rajanja je bilo za nami. Seveda mi še vedno ni šlo v glavo, kje je zdaj ta promotivni del koncerta, a sem tudi to požrl kmalu, ko sem spil pivo.

Skratka. Ob najavi promocijskega koncerta bi človek mirno pričakoval kakšen vsaj minimalen presežek, četudi propagandne narave. V vsakem primeru je bil nastop benda suveren, a malce hladnega daha. Band, kot je Aktivna Propaganda, bi si lahko privoščil malce reklame; recimo niti najave v smislu – tam se da kupiti CD-je … ni bilo … Nato je preskakujoči punk CD s svojo glasbo napolnil medkoncertni prostor.

O Total Chaos bi lahko človek naredil tudi DJ Grafite, zato o njihovi zgodovini ne bi preveč pisal, naj pa omenimo le, da so fantje na sceni od konca 80-ih, da jo s svojo interpretacijo streetpunk viž plemenitijo. V svojem izrazju glede na konstantne menjave v bendu in glede na neko predvidljivo in uigrano glasbeno izrazje ne presenečajo, so pa fantje predvsem Američani, ki nosijo leder in irokeze in jim je življenje rocknroll in punk. Pač totalni kaos, s tetovažami in rutiniranim nastopom, ki vsebuje kanček duha bodisi Londona bodisi Kalifornije. Koncert se je začel z mini solom bobna, ki je bil pravzaprav še soundcheck, potlej prvi, pa drugi, pa tretji hello, pa check 1, 2 … in gas. Priznam, vseh komadov benda ne poznam, ko pa so kot drugega zaigrali Babylon, njihov nesporni hit, se je ljudem zmešalo. In od tam naprej je šlo tako, da so se prečili stari in starejši komadi, obiskovalcem, predvsem mlajšim, se je trgalo in stagedivalo. Fuck the system flow je bil v deliriju, stagediverjem se je utrgalo in prejšnja opozorila Tineta so bila tokrat brez opozoril vokalista Roba Chaosa preslišana in kar nekaj ljudi je padlo na hladna tla … Tako konkretno. Kot šesti komad se je pojavil United Fight, po njem pa je Rob veselo v italijanščini govoril Graze … in še fino se mu je zdelo. No, neobčutljivim je vseeno, občutljivim pa je bilo lahko vsaj smešno. A kakorkoli obračamo, Total Chaos so svoje delo opravljali z neko predvidljivo uigranostjo, zvok je bil za moj okus malce preveč skompresiran in malce slabši kot pri Aktivni Propagandi, a to ni ustavljalo rajajočega občinstva in tudi ne naših okornih ostarelih vratov. Predvsem pa tistih 25-, ki so se odločili aktivneje sodelovati pri ogrevanju na Punk-Rock Holiday. Vmes se je na odru znašel penis, malce striptiza, pa objemanja, okoli polnoči se je zgodil tudi prvi ženski stagedive, deset minut kasneje pa se je uvodni del koncerta zaključil z We want more … Na oder je potem prišel Monster Mike, mali basist, ki je suvereno in presenetljivo odgodel komad Mama od Gdanska/Danziga in ga po refrenu končal; nato so odigrali še dva komada in odšli v punk deževno noč. S svojih 9 celovečernih plošč so predstavili nabor komadov, ki so ga vmes prežemali še z novimi kompozicijami, v stilu This next one is a new one … Total Chaos so se izkazali kot suveren punk band, ki s svojo prepoznavnostjo, mogoče pa ne s tistim prvinskim punk pristopom - kako le, ko pa so že prdci -, še vedno privabijo marsikatero punk starosto ali mladosto na koncertna prizorišča. In za predjed Punk-Rock Holiday festivalu so bili oboji več kot primerni. Le energijsko bi lahko bili malce bolj spontani?

In potem je začel svojo pot preskakujoč CD, ki sta ga kmalu nadomestila Dirty Skunka za reglerji, in noč je postala zapečatena. Punk rock Holiday warm up party je uspel, tudi ljudi je prišlo dovolj, četudi je res, da je bil vstop prost, a ravno ta prosti pristop je tisti, ki je punk pravzaprav sprovedel. Ta svobodna, zastonj izbira. No, potlej enkrat pa je tako kot metal ali pop postal neke sorte biznis. Poceni biznis. Edino, kar nam preostane, je le še pogled na avgustovski program tega najbolj punkerskega festivala daleč naokoli, ko v Tolminu med 15. in 18. avgustom nastopajo Sick of it all, Anti-flag, The Toy Dolls, 7 seconds … in mnogi drugi bendi. Če sklepamo po ogrevalnem žuru, se lahko letos v Tolminu dogodi pravi naval punk-hcorovcev. Jaz pa upam le, da bodo enkrat končno pod oder nastavili telovadne blazine, da ne bo nepotrebnih punk poškodb, ki bi jih zdravili s šnopcem in knoflicami. Kar pa je tudi punk, mar ne.