Vrnitev bogov nasilja v Ljubljano

Kino Šiška, 18. 1. 2018

»Ljubljana, Kreator se je vrnil«, je v četrtek zvečer v Kinu Šiška po drugem komadu odigranem s strani omenjene zasedbe zakričal vokalist/kitarist Mille Petrozza. Resda nemški thrasherji to izjavo podajajo vedno in to res na vsakem koncertu, a to ne spremeni dejstva, da je njihova vrnitev vedno dobrodošla in da je vsaka vrnitev Kreator, torej vsak njihov koncert, izkušnja, ki je metalci in metalke ne bi smeli izpustiti.

Kreator so bili nazadnje v Ljubljani leta 2012, v Cvetličarni. Takrat so predstavljali album Phantom Antichrist, ki jih je popeljal na številne nastope po svetu, tokrat pa so v Kinu Šiška predstavili najnovejši album Gods Of Violence. Nemški bend, ki je v svoji več kot 30 let dolgi karieri postal sinonim za brutalni evropski thrash metal, ki je v devetdesetih precej uspešno eksperimentiral z industrialom, groove metalom in celo goth rockom, bend, ki se je z 21. stoletjem vrnil v prvotno thrash formo, a je s poudarkom na melodičnih vložkih približal svoje družbenokritično sporočilo vse večjim, domala stadionskim množicam, je dvignil pričakovanja. Že dejstvo, da je bil koncert praktično razprodan, ni zanemarljivo.

A kljub veliki množici, ki je napolnila dvorano pozneje, so predvozači Dagoba iz Francije igrali pred bolj ali manj prazno dvorano. Tisti, ki pa so jih gledali, so imeli kaj slišati. Dagoba so bend, ki se glasbeno naslanja na metal, kakršnega so v devetdesetih ustvarjali predvsem Fear Factory ali Meshuggah, danes pa z njim nadaljujejo tehnični, progresivni ali djent bendi. Kvartet je predstavljal album Black Nova, a kljub temu, da glasbeno niso najbolje pasali na dotično turnejo, so svoj posel oddelali profesionalno in iskreno. Treba je pohvaliti predvsem bobnarja, ki je nastopu narekoval resnično izjemno dinamiko. Tudi program so lepo povezali (resda z matricami), a kakih nerodnosti jim ne gre očitati.

Drugi so nastopili kultni poljski death metalci, Vader, ki letos slavijo 25. obletnico prvenca The Ultimate Incantation, ki ne le, da je bil prvi evropski death metal album, ki je nastal vzhodno od nekdanje železne zavese, temveč gre tudi za album, ki je prvič v zgodovini nek bend iz nekdanjega vzhodnega bloka popeljal na ameriško turnejo. Vader so tako svojih 45 minut tako posvetili zgolj tej plošči. Kljub temu, da gre za death metal bend, so korenine Vader vezane tudi na thrash, natančneje na Američane Slayer in album Reign in Blood, ter Kreator in njihov kultni album Pleasure to Kill. Zato jih je že precej polna Šiška sprejela z velikim navdušenjem. Kot napovedano, so Vader odigrali svoj prvenec v celoti, pri tem pa pokazali, kako se streže hitrosti, agresiji, a tudi neverjetni natančnosti. Bend je tako tight, da je kar strašljivo – kljub temu, da edini član prvotne zasedbe, vokalist/kitarist Peter šteje že dobrih 55 let.

Krajša pavza je nato trajala le 25 minut in je poskrbela za to, da se je Katedrala Kina Šiška zapolnila do zadnjega kotička. Na oder so ob zvokih intra Mars Mantra stopili kitarist/vokalist Mille Petrozza, bobnar Jürgen Ventor Reil, basist Christian Giesler ter drugi kitarist Sami Yli-Sirniö ter pričeli svoj 90 minut dolg thrash metal napad, ki se je osredotočil na Kreator v 21. stoletju. Tako smo v veliki meri zdaj tudi v živo spoznali aktualni album Gods of Violence, ob njem pa še njegove predhodnike, s poudarkom na albumih Phantom Antichrist ter Hordes of Chaos. Seveda niso izpustili starega materiala, veliko presenečenje je bil prav Total Death s prvenca Endless Pain, ki pa so ga zaigrali precej manj kot kdaj prej. Kar je tudi logično – Kreator niso nikoli počivali na stari slavi, dokler pa je svet tak, kakršen je, imajo Mille in ostali več kot dovolj inspiracije za ustvarjanje nasilnega, a inteligentnega in družbeno-kritičnega thrasha.

Kljub svojevrstni angažiranosti Kreator na odru ne pridigajo, temveč program zgolj povezujejo z Milletovimi včasih bolj, včasih malo manj posrečenimi govori, malodane odkričanimi v njegovi tipični angleščini z močnim nemškim naglasom. A možakar ve, kako pognati množico v moshpit, celotna zasedba pa tudi zna s komadi, ki imajo surov, a hkrati himnični, predvsem stadionsko epski pridih. Izbor komadov je tako pokazal, da so Kreator z uspešnim mešanjem melodičnosti in skoraj melanholično lepih kitarskih pasaž ter njihovih trademark klasičnih brutalno nabritih rifov bend, ki ponuja vse. Publika jim je jedla iz roke, na vsak Milletov ukaz se je sprožila norija, čeprav mu ni bilo treba veliko ukazovati. Folk ve, da se na Kreator nori. Pika.

Odrsko dogajanje so Kreator popestrili predvsem s projekcijami, ki pa se niso prikazovale na celotna platna, temveč skozi posamezne ekrane, ki so se dobro zlili z zloveščim ozadjem, ki ga je krasila naslovnica nove plošče. Ti ekrani so bili oblečeni v šest vitražev, tako da smo imeli občutek, da gledamo koščke projekcij skozi cerkvena okna. Dodajte še res dober light show, pa vam je lahko hitro jasno, da je šlo za ultimativno avdio-vizualno metal doživetje.

Bend je torej igral 90 minut, nastop zaključil najprej s singlom Fallen Brother, posvečenim padlim metal in rock ikonam, nato pa so na veliko navdušenje vrnili publiko najprej v leto 1989 in odigrali kultni hit Betrayer, za tem pa še malo nazaj s komadom Pleasure To Kill.

Koncertu ni bilo moč očitati ničesar – zvok je bil odličen, vizualno so vsi trije bendi uživali v dobrih lučeh in tako dalje. Resda bi se na tem mestu mogoče dalo bentiti, da Kreator niso igrali klasičnih hitov, a če ste jih videli v Sloveniji kadarkoli od leta 2001 dalje, ste bili veseli, da ste lahko slišali nov, svež in konec koncev kvaliteten ter še vedno sporočilno aktualen material.