Why?, Naytronix

Menza pri koritu, 19. 11. 2012

foto: Why?

V zadnjem času se na marsikogaršnje navdušenje vse pogosteje primeri, da se v Sloveniji kakšna glasbena skupina ustavi sredi svojega najplodovitejšega ustvarjalnega obdobja. Redkeje pa se pripeti, da se relativno kmalu tudi vrne. Včeraj so tako oder Menze pri koritu po dobrih dveh letih ponovno zasedli stari znanci rednih poslušalcev Radia Študent, ameriški indie-hip-hoperji Why?, ki v sklopu tokratne evropske turneje predstavljajo svoj najnovejši diskografski izdelek, Mumps, etc.

Z urno zamudo se je na odru Menze pri koritu najprej predstavila predskupina, povsem nova, prav tako ameriška zasedba – Naytronix. Vse niti glasbene režije tria, ki je pred nedavnim povil svoj prvenec, v rokah drži multiinštrumentalist in producent Nate Brenner, ki se je letošnjo pomlad na istem odru mudil že kot basist indie fenomena tUnE-yArDs.

Glasbo Naytronix bi lahko opisali kot medžanrsko sestavljanko, v kateri so najbolj slišne predvsem prvine popa, funka in disca, čeprav nabor posameznih muzikaličnih detajlov sega še marsikam. Kljub temu, da bi po opisanem lahko pričakovali sočno in rit-mično godbo, pa skupina iz zapuščine teh spevnih žanrov žal ne potegne najboljšega. Po nepotrebnem okorno kobacajoči se ritmi in prevečkrat prezapleteni melodični obrati poslušalcu ne dopuščajo, da bi se zares vživel v njihov nastop. Do zdaj najprepoznavnejši single Robotic je v odigranem repertoarju prišel veliko prepozno, ko pa se je Nate-u proti koncu pripetil še kiks "It's great to be here for the first time", je bilo jasno, da Naytronix zelo zahtevne ljubljanske publike tokrat ne bodo uspeli prepričati.

Se pa je tekom njihovega nastopa vsaj dostojno napolnil klubski avditorij, ki je že nestrpno pričakoval skupino, zaradi katere so se na to hladno jesensko noč pravzaprav tudi odpravili v Menzo.

Med tem ko večina sodobnih skupin išče možnosti, kako bi s čim manjšo "delovno silo" na odru ustvarila čimbogatejši zvok, se Why? očitno ne ubadajo s podobnimi skrbmi. Kljub temu, da smo včeraj pričakovali le ustaljeni četverec glas, kitara, klaviature in bobni, sta se na tokratni turneji jedru ekipe priključila še dodatni bobnar in klaviaturistka.

V nasprotju s predskupino, ki je z maloštevilnimi nastopajočimi zvočno sliko uspela napolniti do neprivlačnih razsežnosi, pri Why? kljub navideznemu preobilju inštrumentarija vsaka zvočna linija najde svoje mesto. Peterica inštrumentalistov, ki na odru v obliki polkroga oklepajo frontmana in ustanovitelja skupine, Jonathana Wolfa, skratka diha za skupno stvar.

Poleg tega, da klaviaturistki in strunar pri večini pesmi že tako bogato zvočno sliko plemenitijo še z vokalnimi vložki, tudi nekajkrat zamenjajo svoje prvotne vloge, kar pa se zgodi na tako spontan in nevsiljiv način, da sprememb brez pozornega čutila vida niti ni zaznati. Za nameček je uigranost dveh tolkalcev, ki sedita vsak za svojo baterijo, naravnost neverjetna. Tudi podvojeni basovski boben namreč ne jemlje prostora drugim zvokom in skupaj z bas kitaro ustvarja odločen, prijeten, predvsem pa pri tipu glasbe, ki ga skupina izvaja, obvezen groove.

Če k naštetemu dodamo še suveren nastop pisca in interpreta iskrivih in brezkompromisnih besedil, ki nemara predstavljajo enega od ključnih kamenčkov v unikatnosti mozaika Why?, lahko zaključimo z ugotovitvijo, da so uigranost, smisel za glasbeno dinamiko, prežetost prostora z jasno, a zato nič manj kompleksno zvočno sliko, in nezlagana interakcija s poznavalsko publiko, pravi recept za koncert, ki ga udeleženi ne bomo kar tako pozabili.