Адаптация: Колесо истории

АДА-Records (ADA-Records), 1997 / Выргород (Virgorod), 2010

V oddaji Razširjamo obzorja na Radiu Študent tokrat nadaljujemo v duhu nedavnih DJ grafitov o ruskem panku in pod drobnogled jemljemo eno bolj intrigantnih plošč devetdesetih let, ki je nastala znotraj te scene, in sicer album Koljeso storiji skupine Adaptacija.

Glasba / DJ Grafiti

Ruski pank

O nastanku in razvoju ruskega panka

Izak Kermc

 / 11. 11. 2023

Rusko-kazahstanski bend Adaptacija je leta 1992 s svojimi srednješolskimi sošolci osnoval Ermen Jeržanov, poznan predvsem po svojem pankerskem imenu Ermen Anti. Nadimek je posvojil kakšno leto po opevanju delikvenstva, alkohola in uličnega življenja znotraj Adaptacije, ki je v tem času doživela nekaj rošad v zasedbi. S prevzetjem novega imena je Ermen začrtal tudi nove smernice svoje skupine, ki je iz estetike, značilne za prvi val ruskih panksov brezdelnežev in pijancev, svoje zanimanje preusmerila v družbeno-politične tematike in posvojila žanr, ki ga je Ermen poimenoval socialni oziroma družbeni pank. Navdih za to je vlekel iz delovanja Igorja Letova, kar je razvidno tudi iz zvena skupine Adaptacija, ki se močno napaja iz surovosti in direktnosti Letove najbolj znane zasedbe Graždanska Oborona.

Vpliv Graždanske Oborone in Igorja Letova je izrazit predvsem v surovih, toda melodičnih rifih in Ermenovi vokalni prezenci, v kateri pogosto uporablja kričeče, a vseeno spevne grlene vzklike. Vplivi Letova segajo tudi globlje v samo vsebino pesmi zasedbe Adaptacija. Ermen se je namreč v nekem intervjuju iz prve polovice devetdesetih let oklical za anarhokomunista, kar precej sovpada z nazori Letova, čeprav je ta v času svojega življenja zamenjal kar nekaj ideoloških pogledov in je bil v času delovanja Adaptacije že tesno zvezan z nacionalboljševistično stranko. Deloma so bili s pank bendi iz nazbol srenje povezani tudi Adaptacija, vendar v glavnem samo kolegialno kot glasbeniki in panksi, ki so podpirali drug drugega na koncertih in na trnovi glasbeni poti, manj pa v političnih prepričanjih. O tem navsezadnje priča tudi album Koljeso storiji.

Pesmi, ki jih najdemo na pričujoči plošči, so uradno izšle šele leta 1997, vendar gre za skupek komadov, ki so nastajali vse od nastanka Adaptacije pa nekje do leta 1995. Album se odpre z veličastno pankersko himno, naslovljeno s pankerskim pozdravom Panki, hoj!, ki ga je po vzoru angleških uličnih in delavskih panksov s pozdravom "Oi!" v ruski prostor prenesel Igor Letov. Pesem priča o brezupnem položaju predvsem ruske mladine in mladine bivših sovjetskih držav, ki so bili po razpadu sovjetske zveze soočeni z realizacijo, kakšna prihodnost jih čaka – odgovor je nikakršna, kakor v komadu opeva Ermen. Pankerski himni sledi anarhopacifistična himna Anarhija, v kateri Ermen v stilu bivšega režima zahteva, da naj zemlja pripada kmetom, tovarne pa delavcem. Naslednji komad, Cement, govori o razočaranju, da se po razpadu Sovjetske zveze ni nič izboljšalo, kvečjemu obratno. Еden od vrhuncev prve polovice plošče Koljeso storiji pa je sledeča poskočna in energična skladba Nе pojdu na vyborа ali Ne grem na volitve. V njej Ermen pljuva o nesmiselnosti demokracije v primeru, da imamo na voljo zgolj kretene, in dodaja, da si s pildkom za glasovanje raje obriše rit, kot da bi obkrožil kakšno ime na njem. V podobni mržnji do politikov nadaljuje tudi v pesmi Тоtalitarnaja, v preostalih skladbah s prve polovice, kot so Кajf, Оnanizm in Ubej v sebe romantika, pa Ermen iz sebe večinoma izliva svoje mladostniške frustracije nad družbo in svetom.

Proti koncu album Koljeso storiji postaja vse bolj eksistencialističen v svojem duhu. O tem priča že pesem Pamjati K. Kobejnа ali V spomin Kurtu Cobainu. Po naslovu sodeč bi sklepali, da gre za častni hvalospev alternativni mladostniški ikoni devetesetih let, a v resnici Ermen v pesmi primarno prevprašuje smisel življenja in navsezadnje smrti. Podobne temačnejše tematike o življenju, smrti, osamljenosti, prerojevanju in večnem ponavljanju istih vzorcev in napak skozi zgodovino se nadaljujejo tudi v naslednjih komadih, Nas stanet menšе, Legkо umirat in Niktо nе pridjot. Navsezadnje so Adaptacija prav po takšnih premišljevanjih tudi poimenovali svoj album Koljeso storiji oziroma Kolo zgodovine, saj naj bi idejo za ime plošče dobili iz Sartrovega zapisa, da se zgodovina spreminja le s slabega na slabše.

Nekaj podobnega bi lahko na koncu veljajo tudi za samo zasedbo Adaptacija in za Ermena. Skupina je čez leta namreč opustila svoj uporniški pankerski zanos, svoj edinstven sound in stil izdala za dostopnejši impotenten rock, Ermen pa je svoja mladostniška anarhokomunistična prepričanja prodal za bolj liberalna stališča. Kljub temu, kaj je Adaptacija postala kasneje čez leta, je dejstvo, da so v začetku svojega delovanja in predvsem z albumom Koljeso storiji ustvarili nekaj najbolj udarnih in spevnih ruskih pank komadov, ki so skoraj trideset let kasneje še vedno aktualni in zvenijo ravno tako sveže in brezčasno kot v devetdesetih letih, ko jih je Adaptacija preigravala po beznicah držav bivše Sovjetske zveze in celo ponekod drugje po Evropi.

V oddaji Razširjamo obzorja bomo v nadaljevanju poslušali še drugi del albuma Koljeso storiji rusko-kazahstanske zasedbe Adaptacija. Za bonus bo na koncu sledilo še nekaj skladb zasedbe Мuha, ki so bili albumu Koljeso storiji dodani ob njegovi ponovni izdaji leta 2010. Zasedba Muha je bila stranski projekt nekaterih članov Adaptacije, po zvenu in vsebini pa gre za dva praktično identična banda, kar je razvidno že po neposrednih in neprizanesljih naslovih komadov, kot sta denimo Sojti s umа oziroma Znoreti ali pa ostri pankerski hitič s pikrim imenom Ubij buržuja.

Seznam predvajanja:
1. Панки, хой!
2. Анархия
3. Цемент
4. Не пойду на выбора
5. Кайф
6. Онанизм
7. Тоталитарная
8. Убей в себе романтика
9. Памяти К. Кобейна
10. Нас станет меньше
11. Легко умирать
12. Никто не придёт
13. Муха – Сойти с ума
14. Муха – Убей буржуя
15. Муха – Дырка на знамени
16. Муха – Поверить ветрам