Melvins, Taipei Houston
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška, 14. 6. 2023
Ko je vodja založbe Amphetamine Reptile, Tom Hazelmyer pred dvema mesecema na svojem YouTube kanalu objavil na novo posneto pesem Grinding Process 2023 s prvega malega albuma zasedbe Melvins, The Devil You Knew, The Devil You Know, so misli najprej letele na nekam prehitro prispeli okrogli jubilej. Pa očitno ni. Cajt leti in že dve leti je minilo od zadnjega snidenja z njihovo glasbo v osrednjem terminu Tolpe bumov, ko smo opozarjali na globino četrtega desetletja ustvarjanja benda. Da imajo zastavljeno turnejo in kar nekaj projektov v letu obletnice, je bilo že najavljeno, zato je bilo povabilo na obhajanje štiridesetletnice delovanja oziroma na Melvinsovanje minulo sredo v zagrebško Tvornico skorajda nuja.
Od zadnjega postanka Melvins v Zagrebu je minilo osem let. Takrat so oder delili z dvojcem Big Business, ki sta bila polovica benda in predvozača hkrati. In takrat je bilo tudi jasno, da je Močvara za morebitni naslednji postanek benda premajhno prizorišče. Veliko večja Tvornica kulture v sredo sicer ni bila razprodana, je bila pa dodobra napolnjena, časovnica organizatorja ni odstopala od zastavljenih ur, ker so morali Melvins naslednji dan nabijati kilometre vse do Baskije. Trenutno spremstvo na skorajda vseh koncertih evropske turneje pripada dvojcu Taipei Houston, ki ga sestavljata brata Myles in Layne Ulrich, sinova Larsa Ulricha iz Metallice. Njuna glasba nima prav dosti povezav z metalskimi giganti, pri katerih služi rok njun oče. Bas, glas in boben so od začetka podvrženi glasnemu izrazju z zamaščenostjo distorzije in razgibanimi ritmi. Taipei Houston sta denimo daleč od Big Business, bližje sta kakšnim Royal Blood v začetnih pogonih benda, v petju in fuzz rifažah tudi Jacku Whitu z vsemi višjeležečimi kriki in zamotanimi sopihi. Kljub naglim menjavam ritmov, gomili basovskih efektov, ki se večkrat spremenijo v kitarski karakter in breakdowne, ne skrivata popovske senzibilitete in spevnosti. Podobnosti so skupne tudi hrupnemu čikaškemu dvojcu Mr. Phylzzz na novem albumu Cancel Cultue Now, ki je ena novejših izdaj Hazelmyerjeve založbe Amrep. Taipei Houston na koncertih predstavljata svoj debi Once Bit Never Bored, ki je izšel lansko leto, zato je bil poudarek nagovorov publiki prav povabilo na merch štant, kjer sta imela na razpolago album na vinilu. Za razliko od Melvinsov, ki poleg nekaj majic, palčk in drobnarij niso imeli nobenega albuma, kaj šele nagovora. Prišli so oddelat svoj set brez sklepanja kompromisov.
Hit Take On Me norveških A-Ha je tokratna spremljevalna in otvoritvena pesem Melvinsov na turneji, ob kateri zasedejo podij in vklopijo svoj inštrumentarij. Traja tja do falzetnega refrena, preden Dale Crover začne preletavati svojo baterijo, Steven Mcdonald udari po basu in Buzzo požene svojo rifovsko manufakturo, začenši s komadom Snake Appeal. Štiridesetletni jubilejni venček je bil diskografski špancir, ki so ga sestavljali tako komadi z lanske plošče Bad Moon Rising, pa vse tja vzvratno do albuma Bullhead. Zvočna slika v dvorani ni delala krivice raznovrstnemu naboru komadov, prav tako ne glasnost, čeprav bi bilo treba za sladokusce mogoče priviti še kak decibel. Ritmično nalomljeno so zadoneli Beatli v priredbi I Wanna Hold Your Hand, Let It All Be je zadržala napetost rifovskih premetov z lanske Evil New War God, bojazen, da pesmi A History of Bad Men ob manku Jarreda Warrena vokalno ne bo zadoščeno, pa je odpadla ob konkretnem angažmaju Stevena Macdonalda. Iz sludgerske pace pa dalje v Honey Bucket, v divjanje občinstva in krepitev brezčasnih komadnih neizpetosti še z Revolve in Night Goat. Po koncu rednega dela je sledila kratka Dalova zahvala, poziv k vsakodnevnemu plesanju in sklenitev venca z brbotajočim komadom Boris.
Vitalnost in drznost, lahko tudi vitalna drznost, je tista, ki spremlja Melvinse od vekomaj. Sploh ne pride do debate o tem, ali bi bili slučajno zreli za v penzijo. Četudi so v štiridesetletnici delovanja, sredin koncert ni bil le uigrano in čvrsto godbaštvo s stresanjem komadov iz diskografskega kataloga ob okrogli številki delovanja. Smo v času prevelikega dosega informacij, ko je objestna preračunljivost bolezen, včasih prijetna nepredvidljivost in presenečenje pa za nekatere fobija. Pri Melvins do takih nepomembnih problemov praktično ne prihaja, ker so svojo navihanost, spoštljivost do glasbe in zvedavost urili brez popuščanja do morebitnega izpetja. Vse inkarnacije zasedbe, eksperimenti so delovali v svojem obratu in vedno obstali kot svež in relevanten material v fiziki rokenrola. Koncerti pa nikoli niso bili vprašljivi. Živeli, še na mnoga!
Foto: Sara Šabjan
Prikaži Komentarje
Komentiraj