Sovražim vaše dretje 3: Pinkepanke, Tupatupatam, Gastritis, Tvrold, Kultivator
Dijaški dom Ivana Cankarja, Ljubljana, 2. 4. 2024
V iskanju glasbenih novosti smo se prejšnji torek na Poljanah potikali med dijaško-študentskim klasjem, ki se je zibalo v vetru tistega dne. Pripihalo nas je vse do Kreatorija, prostorov KUD Pozitiva na kampusu Dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer se je tretjič zapored odvil festival Sovražim vaše dretje, o katerem smo v Svaštarnici govorili teden prej. Organizatorja Vanja Ivačić in David Sotenšek sta poskrbela za raznoliko degustacijo zvoka novodobne pank scene pri nas.
Dretje se je začelo z nekaj zamude, ker nekateri bendi na prizorišče niso prispeli pravi čas, poleg tega je bila še vedno v teku generalka. S tem se je znova pokazalo, da tako bendov kot tudi točnosti ure ne smemo jemati preveč resno. Nekako smo namreč že vajeni, da imajo kulturni dogodki časovni okvir, pred in po katerem tam nismo zaželeni. Če nas ne napodijo redarji, se napodimo sami, ko začne udarjati slaba vest zaradi izgube časa, ki naj bi ga preživeli produktivno. S takšnimi in podobnimi festivali pa se vendarle skušamo rehabilitirati, si ponuditi priložnost za oddih od neprestanega mujenja ter hitenja sem in tja. V tem duhu je množica pred prizoriščem pomanjkanje dretja zapolnila s prijetnim klepetom, ki nas je kot živi pesek ustavil, nas posrkal, da smo v njem udobno obtičali nekaj ur.
Celotna peščena gmota se je s špila na zrak in potem z zraka na naslednji špil premikala sinhrono. Tudi če se je kdo v koncertni kleti ravno ogrel ali pa če komu kajenje ni posebej dišalo, verižni reakciji premikov nismo mogli ubežati. V sloganu treh mušketirjev smo telepatsko ubogali. Pisanosti subkultur občinstva – emotom, panksom, e-girls, osebam, ki v veliko usnja in škornjih cosplayajo plešaste – je konkurirala le pisanost frizur in našitkov na potriftanih jaknah preminulih biker gangov oziroma gangsterjev. Na kratko, za vsakogar se je našlo nekaj.
Mogoče je bila gruča ljudi na začetku celo preveč barvita, toda že pri prvi skupini se je sua sponte prefiltrirala. Nastopila je tričlanska skupina Gastritis, kar je bil zanjo tudi prvi špil nasploh. Zvok, ki je izpljunil pozerje, najbolje opiše, kar pravi tudi bendov pevec, če mu tako lahko sploh rečemo:
Po imenu oziroma imenih smo glasbenike v pokoncertnem zanosu žal pozabili povprašati, na ulici pa jih tako ali tako ne bi prepoznali, ves čas so namreč imeli nadete maske. Vemo le, da pevec načeljuje tudi goregrind oziroma gorenoise projektu Urethra, katerega grafična podoba zares upravičuje žanrsko uvrstitev. Če bi koncert spremljali brez zvoka, bi si lahko mislili, da se pod masko skriva kakšen Steven Tyler. Gospod Urethra je mikrofon namreč objemal tako tesno, kot da bi igral solo na orglice.
Gastritisu so sledili še eni zamaskiranci po imenu Tupatupatam. Tudi ta zasedba se je v živo prvič predstavila oktobra lani, zvočno pa je nadaljevala vzdušje Gastritisa, le da se je glas vokalista dvignil za kakšno oktavo, toda vseeno ostal v podzemlju. Začeli so s kratkim, eksplozivnim komadom, ki je trajal par sekund, in slišati je bilo, da se obeta nekaj trdovratnega. Toda pričakovanja so se hitro razblinila, kajti preostale skladbe nikakor niso uspele doseči energije uvodnega komada. Ne glede na to pa občinstvo ni stalo pri miru. Prvovrstneži so se do takrat že ogreli za odbijanje kot žogice pri skvošu in začelo se je ne skvošanje, temveč mošanje. Ob tem nas je v smeh pahnila ogorčenost na obrazih novincev. Njihovi trebuščki, polni povelikonočnega prenajedanja so bili kot nalašč za odbijanje mošerjev. Ne vemo, ali so od njih pričakovali opravičilo ali dovoljenje za odbijanje, vemo le, da so na koncu pristali v vlogi vrvi v boksarskem ringu.
Sledil je najbolj izviren nastop večera, ko se je predstavil povsem nov bend Tvrold. Po suverenosti nastopa bi lahko sklepali, da sicer niso novinci v pravem pomenu besede, in imeli bi prav, flavtist je namreč član nekoliko bolj izkušene dvojice Kultivator, ki je zaključila dogodek. V tem trenutku smo že lahko opazili, da je scena zmedeno prepletena, bendi si namreč zaradi nenasitnosti ustvarjanja v novih projektih posojajo člane. To vsekakor ni njena šibkost, kvečjemu kaže na dobre odnose v tem žanru, je pa lahko dobra iztočnica za nekaj zmede.
Tvrold se je predstavil kot medieval oziroma srednjeveški powerviolence bend, s tem pa očitno namigoval na prisrčno in nepričakovano flavtico, ki jo je vihtel eden od članov zasedbe. Preostali arzenal je bil značilen – električna kitara in bobni. Kitarist je opravljal vlogo kričača, flavtist pa je pel bolj iz grla, ponavljajoč isti zlog, kot če bi Hodorja igral Louis Armstrong. Toda melodije flavte so ob ekstravagantnih oblekah glasbenikov pričarale plesno srednjeveško energijo. Eden od članov je bil odet v dolgo meniško obleko s kapuco, preostala dva v bojni čeladi, ščit, verižni srajci in tako naprej … do tod še seže naše besedišče za opis srednjeveškega oklepa. Mošanje se je spremenilo v opito plesanje kot v taverni, pari so se zavrteli z roko pod pazduho, vse skupaj pa je spominjalo na težko bojno podlago za igro Dungeons & Dragons.
Po tradicionalnem premoru smo morali slišati še, kaj imajo povedati punce. Pred tem nismo kaj dosti pozornosti namenjali besedilom, toda tedaj smo lahko prvič zares razločili besede in verze. Na oder so se namreč zavihtele Pinkepanke s priredbami zimzelenih pesmi, kot so Oda snihu ali pa morda Gostilna je moj dom, ki so fragmenti sicer njihovih avtorskih pesmi. Kako jih pišejo, povedo same:
Še posebej za pank je na mestu njihova prva pesem Trafika, ki priča o vsakdanjih nadlogah iz ust sluzastih seksistov. Lep odgovor na to je erotično stokanje na začetku enega od komadov, vrženo v brk bednežem, je kot hiperbola njihovih iznakaženih predstav. Pinkepanke so nam zaupale tudi zgodbo, ki se skriva za komadom Trafika:
Najbrž bi še kakšna ženska lahko izlila frustracije v besnem pank komadu, k čemur nagovarjajo tudi članice z željo po večji povezanosti scene:
Kljub temu da si sprva niso predstavljale, kdo bi takšni glasbi sploh prisluhnil, so na sceno vstopile samozavestno. Navdušila nas je že njihova prezenca, dejstvo, da si upajo stati na odru in preglasiti fante. Prvič so se v živo predstavile februarja letos v Gromki, aprila pa obiskovalci že vzklikajo Pinkepanke je najboljši bend ever. Občinstvo je med špilom diktatorsko žugalo s prstom, češ nej ti pa zdej one neki povejo. O motivaciji glasbenice pravijo sledeče:
Če vam ne sede, da bi se zaradi družbenih problematik včlanili v stranko, nevladno organizacijo ali začeli pisati kolumne, vam dekleta ponujajo manj resen pristop:
Tretji dogodek Sovražim vaše dretje je sklenil od nastopajočih še najbolj izkušeni dvojec Kultivator, ki se predstavi takole:
Njune izkušnje smo lahko slišali v strukturi komadov samih in v zvoku, ki sta ga, no, skultivirala. V osnovi drum and bass dvojec je nastopil z izpiljeno težkim zvokom, ob katerem so glave občinstva nihale tako močno, da so ob headbanganju navzdol lahko videle svoje mednožje. Njun koncert je bil praznik, ravno dan pred njim sta namreč izdala prvo uradno plato, nista pa se uspela povezati s pionirjem novega hardcore vala pri nas, Smedjo, ki je tehniciral live različico iste plate, sicer izdane prej:
Primerno frišen in posledično surov dogodek Sovražim vaše dretje je nakazal, da je preporod pank scene pri nas še vedno v polnem pogonu in da stopa v pravo smer. Vselej se splača tvegati in prisluhniti novim zasedbam, ker boste nad njihovo glasbo najbrž presenečeni, rahlo šokirani, toda navdušeni.
Odpoved: Na sceno se je infiltriral Grega Batič.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj