Waste of Oxygen: AMOS & ŠKAF, LSDS Collective, Minnite

KUD Channel Zero, Ljubljana, 26. 4. 2022

Naša pozornost se je na torek, 26. aprila, ko se je po Ljubljani zvrstilo kar nekaj obiska vrednih dogodkov, usmerila v KUD Channel Zero. Tam se je imel zgoditi novonastali dogodek Waste of Oxygen, ki poudarek daje na vokal, saj predstavlja izvajalce mlajših generacij znotraj glasbene politike alternativnega hip hopa, oziroma hibrida repanja in elektronskih beatov. Kljub temu da se je koncert uradno začel ob 21., so se vrata v klub odprla šele okoli pol desete ure. Nevedoča množica se je pred vhodnimi vrati zbrala že prej in zamuda z odpiranjem vrat je le še pripomogla k občutku, da se v Channel Zeru obeta nekaj zares imenitnega. Že ob prvem pogledu na to skupino ljudi pa smo opazili, da promocija svežih izvajalcev sovpada z večino obiskovalcev, ki jo je predstavljala srednješolska mladež.

Približno 45 minut po uradnem začetku sta na oder končno stopila dvojec AMOS&ŠKAF in dogodek otvorila s skladbo good lovin, ki je nemudoma prinesla klasičen rep hajp v skoraj poln Channel Zero. Ob ravno pravi glasnosti instrumentalne podlage je bilo njuno repanje dejansko moč razumeti, kar se je tekom koncerta izkazalo za nepričakovan luksuz. Z ravno pravšnjo mero plesnih podlag in dobrim flowom, ki se ne ozira na pripovedovanje zgodb skozi besedila, sta AMOS&ŠKAF svoj čas na odru karseda dobro izkoristila. Po natanko pol ure sta AMOS&ŠKAF ponovno odrepala good lovin, kar je pomenilo tudi konec njunega seta.

Skladba Bratovščine Sinjega galeba in bučno vzklikanje pa je napovedalo prihod skupine LSDS. Kolektiv, ki se zvočno bolj odmika od tradicionalnega hip hopa AMOS-a&ŠKAF-a, je dal publiki to tudi hitro vedeti. Otvoritvena skladba je bila SOLZIVC, ki se z dobro mero autotuna in bolj temačnimi ritmi dosti močneje spogleduje s trepom. Kljub slabši razumljivosti besedil, bodisi zaradi načina repanja ali pa mešanja zvoka, je bila energija na odru tista, ki je občinstvo pahnila v nepopisno navdušenje. Slabše razumevanje besedil ni prav nič motilo publike, ki je skladbe že poznala, a drugim se je na trenutke morda zazdelo, da se v mikrofon govorijo le nepovezane besede. Pa tudi te le na pol razumljivo. 

Na neki točki se na željo LSDS-a pod odrom zgodi tudi moshpit, ki je v primerjavi s prvim, ki se je zgodil na pobudo AMOS-a, dosti bolj prepričljiv, saj se je med samim koncertom ustvaril še večji hajp. Pridruži se mu tudi Male Ponco, član kolektiva LSDS. Člani skupine se nato postopoma zvrščajo na odru, kar deluje zelo organsko, saj vsak s svojo energijo prinese nekaj novega. Inštrumental skladb se je, verjetno z namenom poživitve torkovega večera, žanrsko vedno bolj bližal drum’n’bassu. So pa tudi ustvarili nekakšen most, ki je odpeljal poslušalce preko repa k bolj modernim zmesem hip hopa in elektronike. Nenazadnje se je večer zaključil z DJ seti, ki so temeljili na bolj elektronskih ritmih.

Zadnja live točka večera pa se je zgodila po dobri uri. Minnite se je članom LSDS-a pridružil že pri zadnjih nekaj skladbah in brez kakršnekoli pavze smo po slabi uri in pol zelo elegantno začeli poslušati kreacije trepovsko naravnanega izvajalca. Nekaj časa mu družbo na odru izmenično še delajo člani kolektiva LSDS, vendar se publika na tej točki že pošteno skrči. Ob tem nas je prešinila misel, da je mnogo poslušalcev prišlo ravno na podlagi poznanstev z nastopajočimi, kar so dali jasno vedeti tudi vzkliki med koncertom. Večer je zaključil skupinski prihod ustvarjalcev, ki je bolj kot ne povzel dogajanje na koncertu. Za vse tiste, ki se niso namigali tekom live dela dogodka, sta po koncertu v ritmih techna dolgo v noč sukala NoKiltr, producentski član LSDS-a, in NOTHUSA.

Dogodek je torej temeljil na mladostni energiji, ki so jo prav vsi na svoj način prikazali. In to, če izvzamemo nastop AMOS-a&ŠKAF-a, pa je bila tudi najmočnejša točka samega koncerta. Na trenutke se je zdelo, da je glasba, zaradi katere smo bili sploh tam, trpela zavoljo hajpanja publike. Kar ni nič narobe, a vendar bi morala biti glasba nosilec dogajanja in iz poslušalcev organsko zvabiti hajp, ki je bil sicer dosežen z občasno pretirano odrsko prezenco. Kljub vsemu je bil potek koncerta dobro zasnovan, saj smo v cca. dveh urah lepo zakrožili po alternativnem hip hop dogajanju v Ljubljani. Od bolj klasičnega repanja, podprtega s plesnimi ritmi, pa vse do trepa in njegovih darksyntovskih pasaž so izvajalci držali publiko na nogah, kar je samo po sebi hvalevredno. V kombinaciji z groovi komadi bi lahko večer označili kot dober.