INITIATIONŠTA

samozaložba, 2020

Tokratna Svaštarnica je zastavljena v obliki Pasje Bombice, kratke recenzije, ki bo postregla s krajšim razmislekom o debitantskem albumu Initiation domače zasedbe The Balkan Experience Of Song and Ritual. Če bi vas zanimalo izvedeti več o bendu, je Dušan Bulajič pretekli teden v oddaji 100 Decibelov pripravil intervju z eno izmed vodilnih članic, Jeleno Soro. 

Skupina, ki jo sestavljajo Jelena Soro, Brigita Marko, Tea Vidmar in Dejan Jovanov, je na zadnji dan leta 2020 samozaložila prvenec, ki šteje kar 13 interpretacij ljudskih pesmi z Balkana. Na takšno vsebino pa namiguje že samo ime zasedbe. Z vidika inštrumentacije je zasedba zvesta formatu ljudske pesmi in temelji predvsem na treh vokalistkah, ki poprimejo tudi za tamburin in oboo, s tolkali pa jih vseskozi spremlja Dejan. V glasbi s prepletanjem melodij ustvarjajo večglasje, ki daje pesmim različne čustvene barve. Navkljub minimalni inštrumentaciji posnetki tako zvenijo polno.

Glasba / 100 decibelov

100 decibelov

Within Destruction, TBESR, equilibrium as insta_bility, Red Moon, vsemag, NoKiltr

Dušan Bulajić

 / 5. 1. 2021

O pesmih samih lahko rečemo, da se pri njih zasedba zvesto drži svoje vloge kustosev določene kulture. Tako pojmovana izdaja pa služi kot dokument ohranjanja tradicije v digitalni dobi. Če so se takšne pesmi na področju Balkana skozi generacije prenašale od ust do ust, je Initiation korak v sodobnost, kjer usta starešin predstavlja pač posnetek, s katerega se učijo mlade generacije. Za izvajalce oziroma interpretatorje domnevamo, da so se poklonili kanonu skozi študiranje materiala, kakor se je ta oblikoval skozi zgodovino. Pomislek, ki ga imamo tukaj, pa je lahko naslednji. Morda posnetke najde nekdo, ki mu je ta kultura povsem tuja, pa si vendar vzame na svoja ramena, da bo glasnik ljudskih pesmi v naslednji generaciji. Nauči se pesmi in posnema aranžmaje in že je na dobri poti, v svoji zanesenosti pa vzame posnetke za absolutno pravilno in edino interpretacijo. 

S tem se oddalji od fluidnosti ljudske godbe in se že bolj približa konceptualnemu okvirju meščanske visoke umetnosti. V njej ima  vsaka pesem svojega stvaritelja in osebni stil enega lahko prepoznamo iz množice vseh ostalih. Prav tako lahko pride do razlik v samem zvoku, kot se je to dogajalo s fonogramom v začetku zvočnega dokumentiranja godb v ZDA. Igla v fonogramu je zaradi frekvenc bas bobna preskakovala, zato so instrument nadomestili s kontrabasom. Podobno se dandanes na primer dogaja s programiranjem bobnov v produkciji popa in hip hopa. Takšnim spremembam so sledile cele generacije, posledice v glasbi pa so dvostranske. Prvič, tehnologija neposredno spremeni tok določene godbe, obenem pa se izgubi tudi originalni zvok prvotnih zasedb.

Ko izhajamo iz ljudske glasbe kot oblike družabnosti, ta velja za veliko manj izključujočo kot njena mestna sestra. Primarno naj bi šlo za deljenje izkušnje, meja med izvajalci in poslušalci pa je zabrisana s participacijo slednjih v pesmi skozi petje, igranje ali ples. The Balkan Experience Of Song and Ritual se tega seveda zavedajo in kontekst izpostavljajo v svojem imenu. Posledično jim nikakor ne gre očitati omadeževanja avtentičnosti glasbe, znotraj katere delujejo. Če se vam bodo melodije usedle v ušesa, spodbujamo nadaljnje raziskovanje njihovega konteksta. A priznavamo; nedvomno bo njihova izkušnja povsem drugačna, kot če bi se znašli na koncertu sredi rosnih polj, počasnih rek in snežnih gora, če vas glasba doseže izolirane v pisarnah.