1983: MICRODOSING DYSTOPIA

Honest Work Recordings, 2021

V nocojšnji Tolpi bumov obravnavamo prvenec Jakoba Bekša, spremljevalca klubske scene vsaj od začetka štetja tega tisočletja, ko je iz punkrockerskega jezera zaplaval v bazen elektronske glasbe. Bekš je v tem času kot ustvarjalec nastopal z najmanj petimi psevdonimi. Drznemo si reči, da je 1983 – letnica njegovega rojstva – med njimi najbolj pronicljiv. Na naši grudi je letnica povezana s časom mnogoterih pobud za ustanavljanje mladinskih klubov in istega leta se je že govorilo, da bo na začetku Celovške zgrajen prostor za ljubljansko mladino. Bekšev omiljeni klub, Klub K4, kjer je dolga leta organiziral dogodke Gumitvist in sukal muziko kot Tha Disko Don, se je zares zasidral na Kersnikovi šele maja 1989, danes – ko klub doživlja temeljito organizacijsko in sploh fizično prenovo – pa se spet zdi, da bi lahko v Mladini pisalo, da »Ljubljani manjka pravi plac za žur«.

Čeprav je diskotekam po letu in pol končno spet dovoljeno obratovati – z odprtima vprašanjema, pod kakšnimi skritimi pogoji in kdo si to upa – nam Bekš alias 1983 z novo ploščo ne prinaša žura v pravem pomenu besede, a hkrati bi bilo narobe, če bi jo gledali skozi prizmo aktualne krize elektronske muzike. Plošča je po avtorjevih besedah neke vrste urejena plejlista njegovih raznolikih del, ki so nastajala v razponu zadnjih sedmih let in za katere je bilo najbolje, da so izšla v albumski obliki. Ne gre se čuditi, da gre za njegov prvenec – Bekš v karieri ni prioritiziral izdajanja plat. Doslej je iz leta v leto svojo producentsko ustvarjalnost kapljal na kompilacijah in trud bolj posvečal rolanju, miksanju, organiziranju večerov. Klubska scena pač ne favorizira plat na isti način kot indie rock, a to ne razvrednoti izdaje Microdosing Dystopia. Če parafraziramo Bekša, sedenje na neizdanih komadih ni nobena vrlina. Raje naredi selekcijo, jo zmiksaj, zavij celoto v koncept, mogoče okoli izdaje še ustanovi založbo – Bekš jo je, imenuje se Honest Work Recordings – in ploščo šele nato predaj svetu v posluh. 

Microdosing Dystopia. Že naslov je lušten, poraja asociacije, povezan je z neko trendovsko prakso. O mikrodoziranju psihoaktivnih snovi se govori že leta, vsak pozna kakšnega praktikanta in tematika je že skoraj vsakdanja reč. Marsikoga je zamikalo to »nedolžno psihično doživetje«, a 1983 nas kot zapriseženi realist ne bo vodil po tej poti odrešitve. Četudi 11 povezanih skladb na albumu brez predvidene vmesne tišine namiguje na psihedelično introspekcijo, naj vas spremljajo Jakobove trezne besede: »Fajn se je zavedat pa se ne slepit glede tega, kje smo na točki razvoja in kakšne stvari se dogajajo. Ne si zatiskat oči in gojit naivno prepričanje, da bo tehnološki napredek rešil vse probleme, ker je to zgodovinsko dokazano nepravilno«. Poslušanje Microdosing Dystopia je zastavljen kot refleksiven trip, tudi če ne razmišljamo o psihedeličnih praksah. Microdosing Dystopia je namreč album nasprotij, pomirjujočega transhumanističnega ambientala z anksioznimi distopičnimi podtoni. Slutnja nevarnosti v času miru, iskanje upanja v brezizhodnem razkroju. 

Spretna selekcija skladb na albumu se izkaže že takoj na začetku. Uvodni komad je mirna scenska skladba, The Rendered Life, nadaljuje Seductive Idleness, prav tako pomirjujoč, minimalističen komad, a obenem prenese uvodno temo v drugačno, bolj napeto vzdušje. Komadi si sledijo brez pavz, so spretno prepleteni in v stalnem, počasnem razvoju prehajajo med elektronskimi zvrstmi. S seznama skladb naslednja izstopi Promise of Utopia, zaradi inkorporiranih zvokov narave, hkrati pa postane očitno, da se 1983 stalno vrača k zaležanim dub in downtempo komadom. Ti sestavljajo glavnino plošče, a si vmes da duška s kakšnim IDM in prijetnim techno komadom, kot je Programmed Outcomes. Zaključno tretjino spretno pripelje do konca brez pretresov, tako kot poteka večina plošče Microdosing Dystopia. 

Če na kratko strnemo, komadi zelo trdno stojijo skupaj kot celota in v smislu albumskega dosežka je 1983 s tem dosegel svoje. Microdosing Dystopia je lokalni presežek elektronske glasbe in z založbo Honest Work Recordings otipljiva referenčna točka, ki daje pobudo še njegovim somišljenikom. Četudi ga sprejmemo toplega srca in poudarimo njegovo pomembnost v tem prostoru, pa mu ne bi pripisovali preveč zaslug. Microdosing Dystopia je po svoje tudi zgolj lepo zapakirana vaja v slogu, osnovi potisk za zagon založbe. Trio izdaj Slowmotion Livestreama je na primer večje letošnje odkritje v ambientalnem in elektronskem fazonu. Tudi Nitzev Ankshis bi v tem žanru rangirali višje, in prav tako je Trinajst bolje kontekstualiziral aktualne napetosti na instrumentalnih izdajah twentytwenty in The Culture of Ongoing Violence, Insecurity and Distress. Album Microdosing Dystopia s poudarkom sprotnega izdajanja komadov, v primerjavi s posthumnimi kompilacijami nikoli slišanih raritet, pa vseeno uvršča 1983 in novoustanovljeno založbo Honest Work med ključna dela novega vala elektronike, ki tudi med nami dobiva vedno več poslušalcev, glasbenikov in privržencev.