AHNA: Crimson Dawn

Caligari Records, 2020

Nekatere stvari s staranjem zadobijo kvalitetnejši karakter. V našem tokratnem primeru je tako morda s ploščo Kanadčanov Ahna. Crimson Dawn je album, ki ga je zasedba posnela leta 2017, šele šestega marca letos pa je ugledal luč dneva kot izdaja pri založbi Caligari Records, ravno tako iz Kanade.

Ahna so že nekajkrat nastopali v tukajšnji regiji. So temačen crust bend, ki v svojo godbo vključuje elemente death metala, black metala in dooma. V svet vejejo iz Vancouvra, kjer je crustovska scena trenutno v izrazito dobri formi. Pred kratkim smo v Tolpi bumov denimo predstavili tudi Ahnine someščane Storm of Sedition. Ahna so svojo prvo izdajo javnosti ponudili že leta 2009. V začetku so igrali grindcore z vključenimi počasnimi doom deli. Do leta 2013 je šlo za hrupni dvojec bobnov in basa. Z vsako nadaljnjo izdajo pa se je bend na to vse bolj približeval death metalskemu izrazu, značilnemu za staro šolo. Zato ni čudno, da so člani zasedbe pred nekaj leti ustanovili tudi nov bend Grave Infestation, ki igra izključno starošolski death metal in je do danes pred svet stopil z dvema kasetama. Če ste ljubitelji umazanega starega death metala je torej to bend za vas.

Vrnimo pa se zdaj k izdaji Crimson Dawn. Zanimivo je dejstvo, da je plošča izšla pri kanadski založbi Caligari Records, ki je izrazito usmerjena v death metal in black metal. Caligari izdaja izključno kasete in velja za eno pomembnejših založb v metalskem podzemlju, predvsem znotraj Severne Amerike, v katalogu založbe pa najdemo denimo tudi tukajšnje domačine Teleport z EP-jem The Expansion. A ko slišimo ploščo Crimson Down hitro ugotovimo, da je izbira založbe na mestu, ploščo namreč res zaznamuje ogromno death metalskih momentov. Določeni komadi so zelo podobni skladbam kakih angleških bendov iz osemdesetih, recimo kakih Sacrilege, zgodnjih Bolt Thrower, zasedbe Axegrinder in tako dalje. Zelo upravičena je predvsem asociacija na Sacrilege, predvsem zaradi vokala bobnarke zasedbe Ahna, ki zveni zelo podobno kot vokal kultnih Angležev. 

Če bi bili prisiljeni določiti en žanr, v katerem Ahna oprerira, bi bil to vsekakor stenchcore; spet nas namreč določeni njihovi prijemi spomnijo na ameriške zasedbe, kakršne so Stormcrow, Sanctum in Hellshock. Res pa v bendovi godbi ne slišimo veliko d-beata oziroma sploh klasičnega crusta, na mestih namreč, kjer bi vse to pričakovali, Ahna nastopijo z death metalskim blaznenjem. Rifi so v teh primerih izraziteje melodični in ustvarjajo izjemno učinkovite apokaliptične atmosfere. Ob Crimson Dawn je težko govoriti o izredno premišljenih kompozicijah, vsekakor pa je smiselno izpostaviti dober nabor rifov. Ahna pač niso metalci, temveč panksi! To je očitno, bend namreč ničesar ne zapleta s kompleksnimi rifi, ritmičnimi preskoki ali zavlačevanjem, ki bi generiralo kako posebno obskurno vzdušje. Ahna torej ustvarjajo metal za pankse. Enostaven, surov in učinkovit. Vseeno je pomembno poudariti dejstvo, da je plošča Crimson Dawn zelo razgibana in raznolika, kar je z bendi v takšnih žanrskih miljejih redkost. Na trenutke vse skupaj deluje kot kolaž različnih obdobij godb, a hkrati plošča ves čas vleče jasno rdečo nit. In ta rdeča nit je apokaliptičen stenchcore.

Material s kasete Crimson Dawn je torej nastal leta 2017. V letu 2018 je nato posnetke miksal Greg Wilkinson v studiu Earhammer, master pa je v studiu Audiosiege izvedel Brad Boatright, ki sodeluje z veliko ekstremnimi bendi. Zaenkrat je Crimson Dawn na voljo le kot kaseta, verjetno pa bo izšla tudi na vinilu. Mi upamo predvsem, da bo material izšel tudi v Evropi, poštnine iz Kanade so namreč absurdno visoke.

https://www.metal-archives.com/bands/Ahna/3540354540