Angel Bat Dawid: Hush Harbor Mixtape Vol. 1 Doxology

International Anthem, 2021

Angel Bat Dawid je vsestranska ameriška skladateljica, klarinetistka in multiinštrumentalistka, predvsem pa je del jazzovske in avantgardne renesanse, ki izvira iz Chicaga in se tam večinoma udejanja pod zastavo založbe International Anthem. Čeprav je Angel Bat Dawid del te družine že nekaj let, je plošča, ki jo poslušamo v nocojšnji Tolpi bumov, šele tretja, pod katero se v karieri podpisuje sama. Potem ko je na prvih dveh albumih dokazala izjemno umetniško izurjenost, zapakirano v svoboden, avantgarden, celo obskuren jazzovski papir, se zdi, da se njen povezovalni, ozaveščeni duh vse močneje umešča tudi v njeno glasbo. Njen novi glasbeni izdelek z naslovom Hush Harbor Mixtape Vol. 1 Doxology predvsem uči, simbolizira, riše vzporednice in zlasti – daje slutiti, daje misliti.

V avtoričinem glasbenem umu se zrcali praktično celotna paleta barv, ki sestavljajo afrodiasporični glasbeni diapazon. Ves izdelek je producirala sama, sama tudi prepeva, k njemu je prispevala čisto vsak zvok. Čeprav je na plošči v odtenkih zaslediti moderne glasbene smeri, kot so hiphopovski beat, sintetizatorsko moduliranje in – verjetno simbolno – močno prisoten vokalni auto-tune, pa tokrat ob svoje klarinetno prostojazzovsko raziskovanje ameriške zgodovine umešča predvsem nastavke zgodnjih afroameriških glasbenih izumov. V daljavi denimo odmevajo bluesovske orglice, vseskozi nam mistično podlago za plavanja dajejo akordi jazzovskih klaviatur, močno pa se Bat Dawid opira tudi na klic in odziv ter zgodnje afroameriške duhovne pesmi oziroma spiritualse.

In ravno duhovnost je v primarnem fokusu ploščine narative. Že naslov samega albuma pove veliko – doksologija je hvalni obrazec, poglavitni sklep molitve, omemba boga. Hush harbor je izraz, s katerim označujemo prostore, v katerih so afroameriški sužnji v obdobju njihovega intenzivnega pokristjanjevanja in vsiljevanja kulture belih lastnikov v 18. in 19. stoletju izvajali lastne duhovne prakse. Šlo je za izjemno tvegano početje – sužnji so ponoči pobegnili iz kampa, v katerega so jih nastanili njihovi lastniki, in se srečali na odmaknjenem kraju, kjer so lahko razmeroma svobodno molili, prepevali, plesali, skriti pred očmi vselej preteče belske agresije, represije njihovega duha. A niti nedvomno krute kazni in pogubne posledice niso pretehtale osvobajajočih občutkov, ki so jih prinašali tovrstni prostori. V hush harborjih so svoj prostor tako našli tudi afroameriški interpreti krščanstva, ki so denimo učili o osvobajanju izraelskega ljudstva iz suženjstva in drugih plateh biblične zgodovine, ki jih je ameriška aristokracija v svojem hinavskem učenju vere zavestno prezrla. V teh prostorih so se mešala izročila Afrike in zahodnjaških kultur novega doma ameriških sužnjev, tam so zaživele tudi prve duhovne pesmi, eden prvih glasbenih izumov afriške diaspore, kar je nova iztočnica, nov emblem v avtoričinem vesolju, prepredenem s simbolizmi. Tako Bat Dawid slikovito opisuje situacije, simbolizira tudi z naslovi skladb – gre skoraj za nekakšne dokumente, prvoosebne izkušnje –tripe, če želite – v intimna vzdušja prostorov, kjer se je prvotno začelo opolnomočenje in osvobajanje afroameriške skupnosti.

Vse prej omenjeno Angel Bat Dawid izjemno spretno prepleta, povezuje, njen izdelek izžareva spontanost in vsesplošno prepletenost dejavnikov – preteklih/sedanjih, družbenih/glasbenih – ki s prizmo od javnosti in belih lastnikov umaknjenih pristanišč napeljujejo k jasnejšemu razumevanju problematike močno prezrte, skrite, utišane afroameriške zgodovine. Pri vsem skupaj pa sta za ploščin izstopajoč karakter odločilna dejavnika neizpodbitno, izjemno glasbeno mojstrstvo Angel Bat Dawid in njena osvobajajoča energija, prezenca in svobodni duh. Mikstejp Hush Harbor je zares izvrsten prosti, spiritualni jazz, poškropljen z modernimi glasbenimi formami, a to še zdaleč ni vse. Bat Dawid uspe z nekakšnim neprekinjenim tokom zavesti iz globin svojih inštrumentov in ameriške zgodovine izvabiti dokumente časa, drobce in momente, ki intimno predstavijo trpko pot, ki jo je afroameriški človek hodil že pred uradno oziroma deklarativno ukinitvijo suženjstva, po njej pa nedvomno hodi še danes. Angel Bat Dawid poleg dejstva, da je ena najboljših jazzovskih glasbenic na svetu, izstopa tudi po daljnovidnosti, trmi in uporu proti utišanju. Tako si lahko le želimo, da bi po izjemnem prvem delu Bat Dawid nadaljevala z novimi glasbenimi poglavji in zgodbami.