ASSASSUN: Sunset Skull

Blackjack Illuminist Records, 2022

Ob raziskovanju razpredene mreže tunelov, vkopanih v psiho, plast pod vsakdanjimi ulicami uma razkriva najgloblja čustva in zasebne misli. Kljub pogostosti tematike v glasbi je vedno zmožna biti sveža in nova, saj so tovrstna izkustva individualna in sama po sebi močni katalizatorji kreativnosti. Darkwaveovski projekt ASSASSUN s ploščo Sunset Skull svoje občutke glasno izraža v melodijah sintovskega post-panka, skomponiranega v surovo sosledje komadov, ki spominja na nekakšen paničen delirij brez občutka za čas. 

ASSASSUN je najnovejši projekt plodovitega nemškega glasbenika in umetnika Alexandra Leonarda Donata, ki z različnimi skupinami ter pod raznimi psevdonimi izdaja glasbo od leta 2007. Ustvarjal je pod imeni Leonard Las Vegas, Fir Cone Children, Vlimmer, Jet Pilot in drugimi, večinoma na območju postpank ter indie glasbe. Berlinski ustvarjalec v vsakega izmed svojih projektov pretaka specifične pramene svoje duše in svojih misli ter s tem ustvarja zvočni širši repertoar v primerjavi z večino. Svojo glasbo izdaja pri lastni založbi Blackjack Illuminist Records, ki jo poleg založništva poskuša uveljaviti kot povezovalni element med umetniki podtalne glasbe. 

Tema albuma Sunset Skull je močno izražena že z izbrano instrumentacijo. Beati bobenmašine se gibljejo nekje med industrialom ter krautrockom ter ustvarjajo hladno in robato ogrodje komadov. Na njih so nanizani elektronski instrumenti, modulirani v brezživljenjski in neprijazen zven,  odmevajoč tesnobo in strahu polne besede avtorja. Basovske linije so ostre in abrazivne, komplementirajo pa jih ambientalni sintovski visoki toni, zaradi česar je kljub minimalnemu številu instrumentov glasba polna in aktivna. Zaradi večinskega ohranjanja podobnih zvokov med pesmimi in sorodnosti številčnih melodičnih vzorcev ima plošča enovit zven, zavoljo česar lahko poslušalstvo izgubi sled nad potekom in se izgubi v kaosu avtorjevih čustev. 

Vokalni posnetki kljub osebni izpovednosti prinašajo občutke zaigranosti. Glasbenik namreč pogosto uporablja izrazit umeten naglas, hkrati pa imajo na trenutke pridih pačenja in zavestne smešnosti. Z odrezavimi, zavpitimi namesto zapetimi verzi ASSASSUN poudarja industrialno koračnico svojih beatov ter udarne vzorce sintov. Besedila so večinoma preprosta, ponovljiva, a trajna kot težke misli, ki jih simulirajo. Odsevajo občutke odtujenosti, nemira in hladne jeze, nekoliko bolj premišljena in preračunljiva stanja, za katera je elektronska post-pank muzika dobra podlaga in zvočno ustrezen medij. Kombinacija rahlo teatralnih, ne-osebnih in industrialnih vokalov s čustveno navdahnjenimi besedili povzroči zanimivo stanje; umetnik se izpoveduje ter izpostavlja, a to naredi skoraj v vlogi zunanjega opazovalca, robotiziranega in nepovezanega s čustvi,  izraženimi v besedilu.

Plošča Sunset Skull je, upoštevajoč avtorjev bogati repertoar in številne iteracije glasbenega ustvarjanja, zanimiv, a ne presenetljiv dodatek h katalogu Donata. Elementi produkcije, uporabljeni zvoki ter način kompozicije so ob poslušanju prejšnjih del hitro prepoznani, vendar pa so ambicioznejši v stilsko in tematsko podobnem projektu avtorja, Vlimmer. Kljub temu da so omejena zvočna paleta in melodično podobni motivi pomemben prispevek h konceptu albuma Sunset Skull, pa gre glede na glasbeno širino, ki jo je ustvarjalec do sedaj pokazal, pogrešati bogatejši glasbeni spekter. Za primer lahko vzamemo tako Donatov projekt Vlimmer kot njegovo indie rock odpravo Fir Cone Children, ki se znotraj tradicionalno zvočno bolj omejenega žanra svobodneje razširi ter udobno znajde v več raziskovanih stilih. 

Kombinacija dinamičnih in abrazivnih zvokov z nemirnim, razdraženim vokalom ter hladnimi čustvi je na prvo žogo star recept, pa vendar ga Donatu s projektom ASSASSUN uspe razširiti v luči svojega diskografskega kataloga. Hkrati mu je prav ta tudi največji izziv, saj se kljub novemu konceptu in umetniškemu profilu še vedno da potegniti vzporednice med drugimi umetnikovimi deli. Na plati Sunset Skull najdemo pomanjkljivosti, ki se jim ustvarjalec drugje uspešno izogne. Album je kratek in tekoče povezan, nobena pesem zvočno precej ne izstopa, a je kljub vsemu temu plošča dovolj zanimiva in ustvarjalna, da se poslušalstvu zapiše v spomin. Morda je najbolj pomenljiv komentar ta, da recenzentu v glavi ni ostala nobena posamezna skladba, temveč distorziran klobčič zvokov ter tisti občutki in čustvena stanja, ki jih je avtor želel in nenazadnje tudi uspel izraziti ter uglasbiti.