B. Rupp: Breeders

Opal Tapes, 2022

Angleška založba Opal Tapes v zadnjih desetih letih neizpodbitno zaseda unikatno mesto znotraj elektronske glasbe. Na začetku se je napajala v 90’s-throwbacku elektronske plesne glasbe, a je vedno stremela k razgibanemu eksperimentiranju in do današnjega dne je poskrbela za impresivno bero izdaj, ki mnogokrat v ospredje postavljajo inovativnost. Z močno razgibanim katalogom zavidljive širine ter kvalitete pa se je do danes založba povečini oddaljila od devetdesetih in pričela resneje jemati svojo eksperimentalno plat in tršo patino. V začetku tega meseca so tako izdali ploščo relativno novega angleškega ustvarjalca B. Ruppa oziroma Benjamina Ruppa, dejavnega zadnja tri leta.

Rupp se je pred tem pojavil na kompilaciji britanskega radia Noods in ustvaril tri izdaje pri založbi Stay Awake!. Predhodni albumi so – v primerjavi s svežim – po zvoku in namenu morda bolj začetniški, zvočno so bili manj dodelani in sedaj razvidne kompleksnosti ni nikjer zaslutiti, a srž ostaja enaka. Četudi na trenutke borni, so polni prave moči in nedvomne ustvarjalne sposobnosti Ruppa. Usmerjeni so v ambientalo, s pridihi dolgih reverbov in zasanjanih ponavljanj z delay efektom, izdaja Piano parts pa je bila osnovana le okoli klavirja. Presenetljivo pa na plošči Breeders ni možno slišati ničesar podobnega.

Plata je izjemno perkusivna in hektično distorzirana. Ambient in dolge odzvene zamenjajo oblikovno kompleksni EBM-ritmi, ki poganjajo komade. Droni se odbijajo med njimi in dajejo podlago Ruppovemu glasu, ki iz neprepoznavne nasičenosti kriči iz zvočnega pekla. Takšne podobe se ponavljajo skozi album in ne pojenjajo. Produkcija je dodelana do te mere, da se elementi v sredini svojega obstanka preobražajo in spreminjajo oblike, kar predstavlja pravi preskok od prejšnjih izdaj, ki so se preprosto zibale v svojih ambientalnih kompozicijah.

Rupp na albumu pokaže večji razpon ter dodelanost kreativnih impulzov kot prej. V svojem bistvu ostane zvest lastnim estetskim nagnenjem, saj droni, ki se pojavljajo na Breeders, ličijo prav na tiste dolge majave stvaritve, ki so krojile prva leta njegovega ustvarjanja. Umetnik tako potrdi, da lahko postane eden tistih ustvarjalcev, pri katerih odkrivamo mnoge psevdonime in preprosto cenimo njihovo večplastnost ter talent za glasbeno ustvarjanje, podobno kot to počnemo pri Aphex Twinu in podobnih. Čeprav stvar ostaja skrita v meglici prihodnosti, se lahko dokaj hitro prepustimo sanjarjenju o potencialih, ki jih obljublja album.

Založba Opal Tapes je kot katalizator spremembe, morda latentne, dolgo prisotne, ali pa plod oboževalske žilice, ki jo je Rupp gojil do žanra trših elektronskih plesnih odvodov. Plata Breeders je korak v novo smer, ki je Ruppu še vseeno oddaljena in jo kot tako mora še večinsko prehoditi. A mu okrilje založbe, kot je Opal Tapes, to omogoča in ustvarja prostor, v katerem se lahko ustvarjalec, kakršen je on, nedvomno dodobra razvije.