Beastie Boys: Hot Sauce Committee Part Two

Capitol/ distribucija Dallas, 2011

Zgodba gre približno takole. Prvotno planirana izdaja osmega studijskega albuma zasedbe Beastie Boys pod naslovom Hot Sauce Committee Part 1 je bila tempirana za jesen 2009. Vmes so enemu od naše trojice, MCA Adamu Yauchu, postavili strašno diagnozo, ki se je glasila: rak na žlezi slinavki. Po tem, ko so že lansirali dva singla, Lee Majors Come Again in Too Many Rappers z Nasom, je končna izdaja zaradi tega vendarle šla po zlu. V vmesnem času se je dogajalo marsikaj, kar je nakazovalo, da Bistiji s Hot Sauce komitejem ne mirujejo. Prvi del so kasneje sicer črtali, najavili pa so izid drugega dela povsem po planu, torej spomladi 2011. Sredi letošnjega aprila so nato lansirali nov single Make Some Noise, nekaj tednov kasneje pa je izšel tudi težko pričakovani album Hot Sauce Committee Part Two.

Z izdajo novega albuma se je zaključilo dolgo in težko pričakovanje fenov, ki so po dolgih letih, zdaj že lahko rečemo, dočakali Beastie Boys v njihovi stari dobri podobi. Pionirski njujorški razgrajači se s Hot Sauce Committee Part Two kažejo kot še vedno zelo agilna skupina, ki se v marsikaterem pogledu resda obrača nazaj k svojim koreninam, a tudi spretno izkorišča trenutne tehnologije in narekuje nove trende v svojem žanru. Singl Make Some Noise nas je opomnil na zlate čase zasedbe, ko so harali po svetovnih lestvicah z albumoma Ill Communication in Hello Nasty, čisto prvi single Lee Majors Come Again pa bi nas zlahka ponesel v povsem začetno fazo Beastijev, v čase, ko so še pošteno drgnili in stružili po svojih hardkor kitarah.

Vračanje h koreninam moramo v njihovemu primeru vendarle jemati z veliko rezerve, saj so Beastiji bili in so glasniki odmevnih stvari v glasbenem svetu. Spomnimo se denimo samo odmevne samplarske tožbe zaradi komada Pass the Mic iz leta 2003. Da ne gre za glasbenike, ki bi pretirano častili stare dobre čase, tokrat dokazujejo tudi s sodelovanjem z njujorško indie pop zvezdnico Santigold, ki je dodala ščep glamurja v poletnem reggae hitiču Don't Play No Game That I Can't Win. Zelo sočno, zelo poskočno in zelo trendi. Ja, tudi to so lahko Beastie Boys v letu 2011.

Njihovo spretno poigravanje s tradicijo in po drugi strani spogledovanje s trenutnimi trendi zaznamuje njihovo izjemno delo skozi celotno kariero. Izreden primer povedanega je odlična skladba Long Burn the Fire, stvar, ki v sebi nosi potencial nove Sabotage. Beastie Boys, ki so malodane izumili beli rap in ga popularizirali tudi v širših krogih, z novim albumom tako dokazujejo, da zopet jašejo pravega konja in vsem nahajpanim mladincem suvereno kažejo debel sredinec.