Bendik Giske: Bendik Giske

Recenzija izdelka
30. 7. 2023 - 19.00

Smalltown Supersound, 2023

 

Odločnost glasbenika in osebni pristop, ki nam da vedeti, da umetnik zares stoji za svojim delom, se pri ustvarjanju glasbe mnogokrat zabrišeta v preveč izumetničenih izdajah. Nepremišljeni tvorbi novega materiala se je po robu postavil norveški tenor saksofonist Bendik Giske, ki živi in ustvarja v Berlinu. Svoj tretji studijski album je poimenoval kar po sebi in se po letih kolovratenja med svojimi mislimi, prevlečenimi z občutki nepripadnosti, obdal s pomirjujočo avro, ki jo je očrtal s skoraj štiridesetminutnim albumom, izdanim junija letos pri norveški založbi Smalltown Supersound.

Od telesa do saksofona in nazaj
 / 24. 9. 2022

Saksofona se je Giske oklenil že kot otrok, odločitev o profesionalni karieri pa je sprejel pozneje, ko si je v glavi že preuredil nekaj predalčkov in se ustalil v svoji kamrici širokega spektra muziciranja. V svoj prostor zdaj, leta pozneje, vabi poslušalce, katerim urno, tudi že v enem samem komadu, predstavi čisto vse odtenke nizanja tonov.

Istoimenski album osvetljuje Giskejevo obetavno obdobje, v katerem se trenutno nahaja, in dve nominaciji za norveškega gremija nista nikakršno presenečenje. Na albumu je sedem skladb, pri osmi – dodatni, pa gre za remiks komada Rise and Fall izpod prstov angleške producentke Beatrice Dillon. Giske je z njo celostno sodeloval in skupaj sta izklesala zvok plošče ter vzpostavila hvalevredno ravnovesje nasičenih in bolj lahkotnih notnih skupkov. Album je sestavljen iz tako imenovanih single-take posnetkov, ki poudarijo Giskejevo zrelost za bolj surovo plato, brez dodatnih zvokov in brez kakršnegakoli odmeva na mikrofonih, s katerimi je bilo njegovo telo obdano med snemanjem.

Na albumu izstopa glasbenikova neverjetna samokontrola dihanja, ki je pri pihanju v saksofon še kako pomembna. V enem od intervjujev je izdal, da mu gibanje telesa, še posebej pozibavanje z boki, pri tem zelo pomaga, hkrati pa se med opazovanjem njegovih nastopov v živo ta uporaba telesa kot lastnega inštrumenta, ki štrli iz toka zaigrane glasbe, izkaže za pomembnega pomagača pri tako izrazni dikciji. Vdihi in izdihi so na samih posnetkih namensko slišni, toda nič kaj moteči. Prav tako zaznamo tudi zapiranje zaklopk saksofona, ki v sožitju z melodijo narekuje ritmični vzorec posamezne skladbe.

Naprezanje v poklon preminulemu očetu
 / 28. 5. 2023

Sleherna skladba stoji samostojno in nam polagoma pomaga odgrinjati draperije glasbenih nadstropij, ki jih je zgradil Giske. V komadu Not Yet si denimo dovoli posvetiti se bolj razširjenemu poigravanju z ritmiko. Če lahko predhodno skladbo štiri minute spremljamo z ustaljenim tapkanjem brez spremembe ritma, se repetitivnost v nadaljevanju z zadostno mero uspe razorožiti in ne deluje zdolgočaseno, pri tem pa niti enkrat ne zdrsne iz začrtane strukture. Iz linearno nanizanih fragmentov sekajo višji, bolj zdrdrano zveneči piski, ki asociirajo na osebne frustracije saksofonista. Te se najbolj razkrijejo v komadu Rush, ki ga zaznamuje že sam naslov. To ubrano, premišljeno hitenje se vije skozi celoten album in Giske nikoli ne zaide v preveč umirjene tokove. Presaturiranost in konfuznost pa sta obvladani in ob poslušanju valovanja po krajini, v kateri se in vzpenjamo in spuščamo, začuda ne postanemo nemirni.

Komad Rhizome, ki v misli prikliče domače Etceteral, brez prestanka raste in dopušča, da zvok zvijajoče prodre na površje. Mestoma stranska koreninica požene h glasnejšemu vrhuncu in zunaj končno doseže stopnišče, ki se vzpenja v neskončnost. Po njem v sledečem komadu Rise and Fall Giske zavzeto pleza, enolično pot pa glasbeno nadgrajuje z raznoraznimi odstopanji od poznanega. Zaključni in hkrati najkrajši komad End je zelo všečen. Glasbenik ustvari občutek domačnosti, s piskanjem, podobnim ladji, ki po razburkani vodi pripluje v pristanišče, pa jasno nakaže konec. Harmoniziran hrušč preseže glasnost osnovnega piska in zvok v povzdignjeni, veličastni maniri z nami resonira do zadnjega.

Bendik Giske je obsežnost večkrat neobvladljivih občutij sklenil v bistro vznesen albumski format, ki ga zna krotiti in negovati z mislijo, da je to zdaj zares to.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.