Big Ups: Two Parts Together

Exploding In Sound Records, 2018

Big Ups je v teh koncih pretežno nepoznan bend iz Brooklyna, pa vseeno je bend solidno prepoznan na ožji sceni - vsaj v začetkih in po prvem pravem albumu Eighteen Hours Of Static - kot zelo perspektivna entiteta, eden močnejših mladih bendov na post hardcore podnu, dobro umerjen kombo punkovske kulture in generacija Y senzibilnosti na svet. Seveda so v prvi vrsti prepoznani predvsem kot močan glasbeni kolektiv z domiselnim inštrumentalnim temeljem, očitno načitanostjo znotraj neodvisnega ameriškega kitarskega kontinuuma. Bend, v katerem bo vsak slišal jasne pozitivne reference, in bend, s katerim bolje utečeno uho ne bo potrebovalo dolgo, da ga prepozna kot suveren kolektiv, ki ve, kaj dela, in sestavlja kvalitetne, domišljene plošče.

Two Parts Together je plošča, ki dobro funkcionira v simboličnem smislu benda, vzniknjenega v aktualnem desetletju, benda z logično topo relacijo do jasno deklamiranih politično protestnih stališč. Tematsko namreč že sam naslov nakaže, kako se bo album ukvarjal z nečim, kar je videti kot paradoks, pa temu opažanju očitno ni najti zares smiselne motivacije. Two Parts Together ni romantičen nastavek, temveč izraz izgubljenosti, nezmožnosti razumevanja razbitosti sveta. Bend zato išče ostrino, tu je smisel njihovih iger nasprotij, ki se vršijo tako v inštrumentalnem smislu, v njihovem hardcoru kontrastov, kot tudi v besedilih, ki razbirajo paranoidne afekte, navidezna neprotislovja, poljubnosti. Big Ups v iskanju ostrino tudi najdejo. Najdejo jo z arzenalom orodij, ki jim ne bi mogli reči formulaična … Sestavljajo plošče z izčiščeno produkcijo, ne da bi zašli v sterilne vode, in skladajo pesemske strukture, ki uspešno lovijo ravnotežje v sopostavljanju stilskih fragmentov po vplivih raznolike palete bendov, od Fugazi do mlačnejših sodobnikov Ought, s tako žametnimi asociacijami, kot so Slint ali Unwound - slednji seveda kot steber žanra, na katerega se Big Ups močno opirajo – v najbolj pozitivnem smislu.

Najmočnejše lastnosti plošče Two Parts Together gotovo skrivajo aranžmaji skladb, ki so po logiki kontrastov veliko več kot zgolj umiritve in glasni nažigaški izpadi. Iz narativne funkcije čutnih vakuumov, ki jih povzroči slintovska govorjena dikcija frontmena Joeja Galarrage, bend prehaja v raznoliko niansirane krešende ter punktuirane hrupno in piskajoče distorzirane bloke, ki delujejo kot premišljeno izdelane pesemske strukture in vrhunci ali suspenzi zgodbe, dramski loki, četudi so nemirni ali izrazito antilinearni. Na ta način Big Ups ustvarijo občutje močnejše od žanrske formule ali naključnega vriska jeze, njihov kratek – na dobrih trideset minut odmerjen album - pa izzveni koncizno in koherentno. Tudi v tem nikakor ne pretirava s kakršnokoli patetiko ali dramatičnimi gestami, temveč preprosto ponudi devet zelo solidnih, zavidljivo sproduciranih in aranžiranih skladb, med katerimi jih nekaj gotovo nastopi tudi z resno presežnimi pesemskimi motivi. Že uvodni naslovni komad deluje v maniri najboljših plošč - v tem, kako je izjemno prepričljiv prvi bum, ki ponudi zelo hiter uvid, in hkrati polnokrvna izstopajoča samostojna skladba. Nadalje gotovo izstopita še Trying To Love ter sledeča skladba PPP, obe s prepričljivimi, neizpetimi refreni in preprosto masivnimi delčki rifovja. Silovito močan je tudi single Fear, ki nas vodi v zaključek plošče, hkrati pa je fear what you know/what you don't know tudi lep izraz sunkovite, odrezane, nepovezane, naturalistične in simbolistične preganjavice, posredovane skozi besedila. Album zaključi še en izstopajoč komad Imaginary Dog Walker, plemeniten z učinkovitimi, skoraj operetno nastavljenimi godalnimi stopnjevanji in verzi, ki dosežejo resnično animalistične razsežnosti lajanja frustracij z besedami: »those expelled from the lake with holy tremors (...) we walk the dogs!«

Two Parts Together je super izdelana, premišljena plošča, ki nikakor ne skopari z zanimivimi, tudi zapletenimi inštrumentalnimi poudarki, pa tudi detajli v iztekih ali prehodih pesmi in vmesniki, ki intrigirajo s pronicljivimi zvočnimi, hrupnimi idejami in razširjenim inštrumentarijem. Kako bo vse to udarilo še ta teden, ko bodo Big Ups nastopili tudi v živo v Ljubljani, v okviru Hrupnih dni na Metelkovi, bomo šele videli, pričakovanja so lahko visoka ...