Bloodz Boi & Quit Life: 365 + 7777の天使: Thousand Blades Our Wishes

Bloodz Boi & Quit Life: 365 (Year0001, 2022)

+

7777の天使: Thousand Blades Our Wishes (Soul Feeder, 2022)

Morda to zveni kot vsiljen oglas, vendar je res. Nenavadno navezo med pekinškim vokalistom Bloodz Boijem in švedskim eksperimentalnim elektronskim duom Quit Life je omogočila uporaba VPN-a, saj nam samoumevne spletne storitve, kot so SoundCloud, družbeni mediji in celo e-mail, blokira tako imenovani veliki kitajski požarni zid. Iznajdljivost ne pozna meja in tako je Bloodz Boi po konsistentnem nizu izdaj, ki so pritegnile ušesa poslušalcev mednarodne podtalne cloud rap scene, stopil v stik s prav tako enigmatičnima Švedoma Quit Life, ki sta svojo glasbo že pred tem izdajala pri odmevni založbi Year0001.

Skladbe na albumu krajšega formata, poimenovanem 365, temeljijo na kombinaciji zasanjanih melodij klasičnih inštrumentov in monumentalne elektronske produkcije s tranceovskimi sinti in odmevajočimi zvočnimi ambienti v ospredju. Zaradi transcendentalne produkcije zares pride do izraza bridki glas Bloodz Boija, ki na robu solza poje čez nežen autotune. Vzdušje, ki ga pričara, prečka jezikovne meje in pri pozornem poslušalcu kljub očitno improviziranemu, samonaučenemu nastopu pušča globok vtis.

Neverjeten poudarek Quit Life na oblikovanju zvoka je vodilo izdaje. Jasno slišen je npr. v brezčasnem komadu Anemone, ambientalni himni iz neke distopične postčloveške pravljice, in sledečem senzibilnem jungle hitu Soma, ki večinoma mirni izdaji vbrizga dinamiko. Vseprisotno uporabljen riser efekt in občasni osladni sampli v komadih učinkujejo skoraj komično, kar jim doda še zavestno ironično dimenzijo. Plata zasluženo spada med favorite letošnjih izdaj s področja cloud oz. emo rapa in ambientalnega popa, vsekakor pa zaseda prvo mesto po nevsakdanjem sodelovanju umetnikov, ki so ustvarili nekaj skorajda neopisljivega, a vendar domače zvenečega.

Doživljajsko rdečo nit v sorodne, a bolj razburkane vode popeljeta 7777 の天使. Duo producentov Drvg in Swan Palace izhaja z vzhajajoče lizbonske scene, na kateri se v zadnjih letih vzpostavljajo mnogi talenti, kot so denimo imena, predstavljena pri založbi Rotten \ Fresh, in kvirovski kolektiv Circa A.D.. Bombastični naslov njunega zadnjega EP-ja, izdanega pri internetni založbi Soulfeeder, se glasi Thousand Blades Our Wishes, in kdor je po njem sklepal, da gre za izdajo ekstremofilne vrste, ni zadel daleč od tarče.

Gre namreč za hibridno zverino nekje na križišču emo pop punka, hardcore elektronike, sadboyevskih autotune spevov in noizerskih zvočnih krajin. Delo dvojca 7777 の天使 na tej izdaji – tako kot na njunih prejšnjih – zaznamuje temačna spiritualna estetska naracija, prepoznavna po edgy gotsko-cyberpunk idejah v zvoku in sliki. Ta newageevski slog je v zadnjih letih morda postal nekoliko postan zaradi popularizacije in posledične standardizacije s ciljem nišne komercialne uspešnosti internetnih pojavov, kot so denimo emo influencerji tipa Trash Gang, vendar Thousand Blades Our Wishes presega površinski vstopni prag, ki temelji na estetiki, in ljubiteljem težkokategorniškega pokanja, pa tudi melanholikom ponuja kratko, a raznovrstno izkušnjo. Žanre, kot so drum’n’bass, gabber, wave, trance in witch house , združuje s prej omenjenimi kitarskimi rifi punkovskih balad in žagajočim postlilpeepovskimi autotunanimi vokali za idealno odtujeno zoomersko evforijo. Komadi, kot sta Marble Wings in Body of a Saint, poslušalca ovijajo v hitropotezno in hrupno, a kljub temu ljubko manijo.

Vokalni nastopi na obeh izdajah morda niso ravno najbolj dodelani, kar je tudi značilnost DIY sobne producentske scene. Gre pa zato veliko piljenja v produkcijo, ki s svojo pozornostjo na podrobnosti v oblikovanju zvoka in uspešnim subverziranjem pop struktur ustvarja izrazito samosvoje in obrobno zveneče komade s poudarjeno sposobnostjo posredovanja vzdušja.

Ključna ideja pri ustvarjanju take vrste glasbe je postmoderna mešanica raznovrstnih vplivov nove in stare šole, ki v DIY-slogu trčijo na prenosnikih sobnih producentov po vsem svetu in oblikujejo nek nov, čudaški in pogosto tudi ne preveč konvencionalno poslušljiv izdelek, ki pa se lahko postavi z ekscesom značaja in sloga. Ne boji se biti niti robat niti čustven in prav to je njegov čar. Delo umetnikov ni nekaj popolnoma novega, saj obstajajo producenti, ki že mnogo let ubirajo podobne strategije zlaganja komadov, na primer ikone robne hardcore scene Machine Girl, Death Grips in mnogi drugi.

Zaradi dostopnosti takega ustvarjanja, ki se ga lahko loti tako rekoč vsak z dostopom do spleta in dovolj odločnosti, imajo projekti pogosto tudi regionalni značaj, ki se pri obeh današnjih izdajah kaže v domačem jeziku. Ustvarjalcem na svetovnem spletu, prerešetanem s trendi, gre to vsekakor na roko z vidika unikatnosti in opolnomočenja lastne identitete, zato gre vsekakor upati, da se bo trend preseganja jezikovnih ovir še nadaljeval.