BLUT AUS NORD/AEVANGELIST: CODEX OBSCURA NOMINA

Debemur Morti Productions, 2016

Z izjemnim splitom »Codex Obscura Nomina«, ki je pravkar izšel pri Debemur Morti Productions, se znova oglašata dve izstopajoči realnosti avantgardnega black/death miljeja in onkraj. To so vsaj meni trenutno še manj poznani severnoameriški Aevangelist ter francoski prvaki in ključni sooblikovalci kolektivne avant-black senzibilnosti zadnjega dobrega desetletja Blut Aus Nord. Slednji prispevajo štiri zvočno precej poenotene komade, o katerih več v kratkem, Aevangelist pa izdajo zaključijo z delirično epopejo »Threshold Of The Miraculous«.

Blut Aus Nord po navdahnjenih krajinarskih black izletih vzporednega cikla plošč Memoria Vetusta, nazadnje s »Saturnian Poetry« leta 2014 ter bolj tonalnimi zaključnimi deli trilogije »777«, spet bolj posvetijo – ali zatemnijo, če želite – na tista disonantna območja plošč »Odinist – Destruction Of Reason By Illumination«, »Mort«, pa tudi prvega dela omenjene trilogije »Sect(s)«. To pa ključno obogateno z razvojem perkusivnega dela opusa, ki se je z leti od izhodiščnega godfleshevskega pristopa k rabi ritem mašine razvil v idiosinkratičen pristop, hipno prepoznaven kot Blut Aus Nord. Golo nadomestno funkcionalnost programiranih bobnov je Vindsval že zdavnaj pustil za sabo, sekvenčna tvarina pa se je v eni od svojih zastavljenosti približala poizvedbam v ritmiziranja t.i. plesnih oziroma klubskih elektronskih glasb.

Kar slišimo že od uvodne »Evanescent Hallucinations«, je globoka, a tudi nemirna ustaljenost v nekakšen trip-hop tempo, ki je tudi čudaško in mehansko zasvingan. Pravzaprav zvočna slika močno spominja na »Mort« - tu so sofisticirano disonantne in razglašujoče-se kitare, ki se pomikajo na obronke zvočne pokrajine in meje prepoznavnosti, zamolkli godrnjajoči vokali, potopljenost v razbarvan odmevni ambient ter pravzaprav precej v prvi plan potisnjena tolkalnost. Seveda je jasno, da tako kot black metal in marsikateri drugi miljeji in linije tudi celotna dediščina klubske elektronike poseduje obsežno zalogo okultnih vednosti in praks – tudi če niso vedno v prvem planu in izrečene. Morda so celo nujno kasneje historično razbirane, če lahko eksperimentalno pristanemo na to, da mora prisostvovanje ohraniti določeno mero izkustvene avtonomije. V luči tega je podajanje tako hermetičnega projekta, kot je Blut Aus Nord, v območja (ob)klubskega ritmiziranja skrajno stimulativno in navdihujoče. Posebno zato, ker so pogosto tudi glasovi tu v službi eksplikacije nerazumljivosti. Kot nekakšna infiltracija od različnih zunanjosti in notranjosti, po drugi strani pa edino smiselna afirmacija afinitetnih bežiščnic. Tukajšnji rezultati so izjemni in strašljivi.

Aglomeracija glasov in pulziranj, torej od »begotnih halucinacij« prek paralel in »zborov infra-glasov« do »praga čudežnega«, ki ga v kompoziciji »Threshold Of The Miraculous« napadajo Aevangelist, druga polovica te deljene izdaje. Aevangelist se vpisujejo v tisto morasto, lovecraftovsko inačico avantgardnega death metala, potopljenega v kozmično grozo. Njihova specifična izraznost pa jih kljub sorodnosti z bendi, kot so Portal, pelje stran od tiste grobosti k bolj blut-aus-nordovskim pristopom grajenja slušno-doživljajskih modelov. S slednjimi jih ne druži samo raba programiranih bobnov, temveč predvsem vztrajnost morastega in spektralnega ambientalnega sloja, ki se vije čez obteženo death-doom poetiko, zgoščanje in redčenje instrumentalne kompleksnosti ter izlete v neznano.

Dvajsetminutni komad se nam odstre s sanjsko logiko, ki jo poznamo iz najbolj dezorientirajočih dosežkov avant-metal sosledij, sledenje nekakšni transformaciji naprezajočega subjekta oz. subjektov pa pusti vtis deliričnosti, definitivno psihedeličnega zamika perspektiv. Odmevanje nizkega death growla se v hipu umakne electro pulziranju in fin-de-siecle deklamacijam v francoščini, nato pa tudi v angleščini. Iz njih se razbere nekakšna ontološka zmeda kozmičnih razsežnosti, zmeda, ki je pravilna in konstitutivna izkušnji čudežnega. Kot bi odstiranje praga »onkraj« sprevrglo razmerja med prejemanjem in vsiljevanjem, med predajo in samo-deifikacijo. In tu nekje, predrto s ketaminskim sikanjem sterilne ostrine de-programiranih blastov, nam Aevangelist spodmaknejo tla in prekinejo.