BORKA: Player piano

rx:tx, 2016

Za dobre stvari je značilno, da je na njih treba tudi počakati. In nič drugače ni s težko pričakovano malo ploščo Player Piano, ki jo je v teh dneh pri založbi rx:tx izdal domači DJ in producent Borka. Nekaj srečnih poslušalcev, ki so imeli radio nastavljen na 89,3 MHz, ko se je 29. december prevesil v 30., je ploščo že takrat lahko v celoti slišalo v ekskluzivni predpremieri. In čeprav je bil izid takrat načrtovan že za januar, se je potem vse skupaj zavleklo za nekaj mesecev. 

Borko sedaj že lahko okličemo za veterana ljubljanske glasbene scene, saj je na njej kot DJ gotovo prisoten že 15 let. Zato je malodane začuda pri svoji komaj drugi solo izdaji. Toda ob vseh dejavnostih, ki jih opravlja poleg produciranja glasbe, to niti ni tako presenetljivo. Lahko bi rekli, da je eden tistih posameznikov, ki praktično lastnoročno furajo sceno. Kot producent ustvarja glasbo in jo tudi suče kot eden najboljših DJ-ev na domači grudi. Kot novinar piše recenzije plošč in koncertov ter gosti oddajo Breakwave, ki je na sporedu vsak drugi petek na Radiu Študent. Poleg tega pa s kolegoma DJ-jem Baktom za gramofoni in Marjanom Stanićem na bobnih soustvarja bendovski izraz zasedbe Jimmy Barka Experience. 

Kot DJ se je lokalno že dodobra ustalil in si izboril položaj v samem vrhu scene. Njegov prečiščen okus za glasbo in prefinjen slog miksanja ga razlikuje od mlajših generacij sukalcev, žal pa je na tokratni zabavi ob predstavitvi plošče njegova tehnika obvisela nekje med stebri novejšega ljubljanskega prostora Magde, ki morda ni bila najbolj posrečeno mesto za DJ set. Sicer so se mu na dogodku ob izidu novega EP-ja pridružili še Mique Praktik, MC SunnySun ter Maja Milich iz Zagreba. 

Ko smo letos večkrat pomislili na izid napovedane plošče, smo bili nestrpni, zanimalo nas je, kaj sploh pričakovati? Ali bo Borka nemara ubral kak modernejši pristop in sledil trenutnim trendom znotraj širšega polja hiphopa ali se bo držal preverjenih tehnik, ki so se obnesle že ob njegovem prvencu What Sticks. Ko se je na medmrežju naposled le pojavil prvi komad, je bilo slišati slednje: predvsem že preverjene tehnike semplanja, ki jih že vrsto let uporabljajo mnogi hiphop producenti. Prvo poslušanje plošče ni pustilo premočnega vtisa. Izstopal je le komad The Prize, na katerem gostuje raper N’toko, ki tokrat na naše presenečenje ne deluje moteče, temveč se lepo zlije z instrumentalom in ga dopolni z globokimi mislimi, kakršna je denimo ugotovitev, da zapravi več denarja za pesticide kot za plošče. Z izjemo omenjenega komada pa se Borka aranžmajsko še vedno drži klasične instrumentalne, na samplih osnovane hiphop glasbe. Ampak nič za to, to mu pač leži. In če smo ob poslušanju njegove dosedanje produkcije lahko karkoli zares dognali, je to dejstvo, da Borka raje z uporabo preverjenih tehnik ustvarja kar se da tehnično izpiljene izdelke, kot pa da bi poskušal postati naslednji wunderkind. 

Tako tesna vpetost v glasbeno sfero na vseh nivojih nedvomno od producenta, ki se ukvarja tudi z glasbeno kritiko, terja svoj davek. Frekventnost njegovih izdaj zato ni tako obilna, pritisk po kvaliteti pa je prav zaradi tega še toliko večji. In plošček Player Piano je zopet soliden izdelek, ki na prvo žogo ne pusti močnega vtisa, toda ko se zadeva nekajkrat odvrti in se v spomin vtisnejo detajli, ki te komade naredijo dobre, se zavemo, da je Borka vendarle tudi mojster obrti komponiranja glasbe. Z nižjimi toni zastavi temeljno linijo in tempo komada, z višjimi pa stke mrežo, v katero ujame svoje poslušalce, denimo in še posebej s komadoma Player Organ in Brass Ballad, ki iz poslušalca zelo učinkovito izvabljata nekako zenovsko pomirjen – "saj je vse ok" - emocionalen odziv. Medtem pa je CMB (Cash money brothers) recimo idealen za razgibavanje membran zvočnikov. Komad Hi Five Lo Fi part 2 pa je stari novi znanec, saj je neke vrste flip komada Lo Fi Hi Five s kompilacije CTRL N: Poglavje slovenske elektronike. 

Ko potegnemo črto, je Borka zopet dostavil kvaliteten izdelek instrumentalnega hiphopa, ki se ga ne bomo kmalu naveličali. Tudi sodelovanje z N’tokom se je izkazalo za uspešno, zato si želimo v prihodnosti slišati še več takih ekskurzij - pa ne nujno z istimi imeni.