Chippy Nonstop & dj genderfluid: Chippy Nonstop & dj genderfluid + UNiiQU3: Heartbeats

Chippy Nonstop & dj genderfluid: Chippy Nonstop & dj genderfluid (WET TRAX, 2021)

Higienske standarde na stran - preznojena telesa na rejvu, seks, zapacan techno - najzabavnejše stvari so vedno rahlo umazane. Včasih se je tako treba spomniti, da je elektronska glasba pritlehna umetnost, katere eseji se pišejo v nočnih koreografijah užitka. Redke ustvarjalke pa so tako prizemljene, da tega naravno poosebljajo, mu vdahnejo življenje in ne preprosto poveznejo happy-go-lucky maske čez gnijoč obraz izpete vsebine, kot to sedaj počneta EDM ali business techno. Z današnjo hedonistično razvado pa ne bomo komplicirali, a četudi bo sila preprosta, se pripravite na ostrostrelsko natančnost. Energijo bosta sprva proizvedli Chippy Nonstop in dj genderfluid z istoimenskom debijem, nato pa bomo ušesa na milost in nemilost prepustili še UNiiQU3 in njenemu prvencu Heartbeats.

Chippy Nonstop se je rodila v Dubaju, živela v Zambiji in nato v ZDA, kjer si je v prvi polovici prejšnjega desetletja zgradila ime kot nesramno drzna raperka, katere razmeroma skromna besedila, polna postavljaštva, niso videla dlje od zelenice seksa in drog, pa vendar je njena persona izjemno poosebljala leta, ki so jih glasbeno oblikovali Nicki Minaj, Macklemore in založba Mad Decent. Kljub temu se glasbenica s svojim didžejanjem in produciranjem nikoli ni oddaljila od podtalnih rejvov in tako je po deportaciji iz države svobode, v kanadskem Vancouvru, začela z iniciativo Intersessions, glasbenimi delavnicami, namenjenimi ženskam in LGBTQ+ skupnosti.  

V Torontu je Chippy Nonstop na kvirovski rejv sceni spoznala dj genderfluid, za katero bomo uporabljali ženske zaimke, saj je njena identiteta zaradi anonimnosti zavita v tančico skrivnosti. Njen diskografski katalog sega v začetek leta 2020, glasba pa temelji na izjemno preprostih, pravzaprav enoličnih aranžmajih, ki jim lahko potegnemo vzporednico z berlinskim minimal technom, saj gre za isto filozofijo ponavljanja do faze transa, čeprav genderfluid navdihuje širša paleta žanrov, kot so acid, hard techno, trance in house. 

Ustvarjalki sta v letih 2020 in 2021 izdali štiri single, ki so završali po skrivoma prebujajoči se klubski sceni, maja letos pa smo dočakali še istoimenski prvenec. Kombinacija najboljšega, kar lahko glasbenici individualno ponudita, prinese rejversko zabeljene beate, ki brbotajo že od 90-ih, čeznje pa razgrajaške ljubezenske izpovedi rejvu in zabavi. Možgani so manipulirani ob obojestranskem prelivanju instrumentala v vokal, in če ste na zabavah kdaj v zvoku začeli halucinirati besede, boste vedeli, o čem govorimo. 

Potencialno suhoparnim elementom, kot sta retro kovinski prizvok acida na Nrg ali sintovsko zbadanje v Don’t You Dare, ni treba vzdržati energičnega bremena komada, saj se ta porazdeli med Chippy in genderfluid. Tako so reaktivni Let’s Get Messy for the Drama, breakbeatovski To Myself in visokooktanski Accelerate absolutni hiti, a umetnici sta z debijem vobče ustvarili himno svinjsko samozavestnih komadov za hedonistke. 

UNiiQU3: Heartbeats (Local Action, 2021)

Osrediščenje zgodb glasbenic in LGBTQ+ rejverk, še posebej pa ljubezensko, erotično in hedonistično izjavljanje, sta na klubski sceni nedvomno v manjšini in pogosto spregledana. Sfera, v kateri prevladujejo moški, je tudi jersey club, žanr, ki se je razvil v New Jerseyju konec 90-ih let, zadnjih nekaj mesecev pa zbuja nenadno zanimanje mainstreama in elektronske scene, v veliki meri tudi zaradi Cherise Gary, producentke in didžejke, bolj znane pod psevdonimom UNiiQU3.

Ustvarjalka druge generacije jersey cluba je pred kratkim predstavila Heartbeats, prvo daljšo izdajo, ki jo lahko z 19 minutami tehnično kategoriziramo kot EP, vendar se s stilsko raznolikostjo, vsebinsko koherentnostjo in močnim avtorskim pečatom zagotovo izkaže kot polnopraven album. Preden nadaljujemo, pa se je treba vrniti na kontekstualizacijo jersey cluba, žanra, ki na ameriških puritanskih radijskih frekvencah in televizijskih glasbenih programih zaradi eksplicitnihseksualnih referenc nikoli ni dobil prostora.

Dobra stara morala ni diktirala le njegove odsotnosti v mainstreamu; tudi na pobeljeni elektronski sceni je hedonizem zavzel določeno obliko, izključno podobo berlinskega techna, ki bolj kot temnopoltim ustvarjalkam iz nižjega ali srednjega razreda daje prednost zahodnoevropskim gejem, ki si v telovadnici Berghaina deset ur brusijo telesa na 4x4 udrihanje. S čimer ni nič narobe, če takšen svet in glasba ne bi postala de facto edini zvok klubske scene.  

Že s prvim komadom Shame on Me se UNiiQU3 polasti narative. Partnerja sooči z dejstvom, da ni ona tista, ki bi se v zvezi morala počutiti manjvredno, v Microdosing zahteva ljubezen, ki ji pripada, kot vsakdo pa se sooča s tem, da jo je potencialni ljubezenski interes ghostal. Proper party žena oziroma Queen of Jersey Club pa osebne svobode ne zaukaže le v besedilih, temveč se spon glasbenih scen otrese tudi zvočno. Uporablja širok nabor jersey clubu sorodnih glasbenih stilov, med drugim r’n’b, hip hop in house, na eni strani vokalnega kovanca srdito repa kot LSDXOXO, na drugem zaslepi z milino.

V klubski sceni, v kateri smo se navadili na brezbesedno in brezobrazno glasbo ter njene ustvarjalce, danes predstavljene umetnice razdirajo krhek red, ki deluje le, ko glasbo umetno ogradiš od dejanskega življenja. Morda rejvi niso za vsakogar svetovi v malem in prostori političnih potencialov, a za tiste, ki verjamemo v utopije, bodo Chippy Nonstop & dj genderfluid ter UNiiQU3 odlična glasbena spremljava.