Claude Cooper & Brain Fog: More Myriad Sounds
Friendly Recordings, 2023
Zasedba Claude Cooper, doma iz britanske Meke ritmičnih godb, iz Bristola, je načeloma anonimna združba, ki je svojo diskografsko pot začela leta 2020 s sedempalčno ploščo Tangerine Dreams, njen naslovni komad pa je postal trademark simbol njenega zvoka. Bristolski funkovski brejksi, glasni bobni, pospremljeni z jazzovsko spremljavo in prodirajočim basovskim zvokom, so privzdignili marsikatero obrv, sploh s trditvijo, da je Claude Cooper glasbeni producent, ena glasbeno genialna oseba. Ta piarovski trik založbe Friendly Recordings in benda samega je bil z naslednjo, lani izdano dolgometražno ploščo Myriad Sounds, in zapisom oseb, zaslužnih zanjo, sicer nekoliko razblinjen.
Jasno je postalo, da bend Claude Cooper tvori modularna skupina bristolskih glasbenikov, ki so pravzaprav že prekaljeni mački tega glasbeno izredno bogatega mesta. Na bobne neutrudno, a izjemno filingaško udriha gospod Errol Flynn, starosta bristolske bobnarske scene, ki se po raznoraznih bendih potika že skoraj štirideset let. Surove basovske linije ubira Billy Fuller, nekdaj sodelavec imen, kot so Massive Attack, Robert Plant in član bristolskega benda Beak>, filingaške basovske linije pa servira Si John, ki je del Reprazenta Ronija Sizea. S trobento je tu Pete Judge iz tako Ljubljani kot Radiu Študent znanega benda Get The Blessing, s saksofonom pa operira Jeff Hollie, ki je snemal s Frankom Zappo. Tu so še kitarist Sean Snook, ki je delal z Beth Gibbons iz Portishead, klaviaturist Tom Wilding, producent pri velikih založbah, kot sta Parlophone in Warner, čelist Nick Pascalides in flavtist Nathan Flutebox Lee, član Asian Dub Foundationa.
Toda bolj, kot bi odmevala skoraj zvezdniška zasedba Claude Cooper, je raztural njihov podvig na debiju Myriad Sounds. Šlo je za raznovrstno paleto glasb, inštrumentalno popotovanje po svetu funka, psych rocka in po punkovskih kotičkih, za veliko jazza in vsekakor za cinematično, zelo razburljivo kompozicijo, ki je poslušalko v dvanajstih skladbah popeljala na dinamično, zares redko slišano in redko vsestransko, hkrati priljudno in na trenutke zahtevno godbo. Prvi izdelek benda Claude Cooper je vzbudil pozornost radijskih didžejev, tastemakerjev in množice, zaljubljene v dobre funkovske, jazzovske in psihedelične brejke. A kljub relativni repetitivnosti glasbe na Myriad Sounds si verjetno nihče ni mislil, da bodo skladbe oziroma inštrumentalne kompozicije s plošče leto kasneje postale hiphopovske podlage.
Tako pridemo do današnje muzike, ki je v svojem bistvu predelava, osvežitev plošče Myriad Sounds benda Claude Cooper v hiphopovsko ploščo s protagonistom, raperjem Brain Fogom. Album z naslovom More Myriad Sounds je nastal v tesnem sodelovanju benda in emsija, v toku katerega so komade s plošče prikrojili njegovi dostavi, njegovim pripovedim in skupaj stvari povzdignili na nivo, na katerem se lahko legitimno vprašamo, če so izvirni, inštrumentalni komadi res nastali pred konteksti, v katere jih leto po izdaji postavlja vokalist, raper.
Brain Fog je vsekakor zagoneten lik, pomene njegovih najav in pripovedi je težko razvozlati. K temu dodatno pripomore občutek, da je svoje tekste v relativni večini primerov tematsko prilagodil naslovom inštrumentala s prvenca, izvirnega greha benda Claude Cooper. A kot rečeno, iz percepcije ali sodbe, da gre zgolj za lenobno referenciranje na naslove inštrumentalnih skladb, se Brain Fog uspešno in spretno izvije s svojo kompleksno, abstraktno, a vseeno na nek način prizemljeno poezijo. Tako kot o sami plošči More Myriad Sounds tudi o Brain Fogu na medmrežju ne izvemo prav nič. Vemo, da je Američan, doma iz Brooklyna, ki po kontekstih plošče živi v Bristolu, kot vse kaže, pa želi tudi emsi ob že tako enigmatični inštrumentalni zasedbi ostati anonimen. Preostane torej zgolj njegova muzika, njegova pripoved, njegov nastop. Ta je vsekakor samozavesten, poln prijetnih presenečenj, vrhunskega rimanja, globokih referenc in kriptiranih pomenskih struktur, pri katerih je krivulja razumevanja precej ploska. Nad glavo nam postavlja ogromno vprašajev in razvozlavanje tekstov, metafor in tematik plošče kljub številnim poslušanjem ostaja izziv. Tudi to je ena od odlik izvirnega izdelka, pa tudi pričujoče plošče. Vse skupaj je nekakšna uganka, prekleto zahtevna, pa tudi resnično dobro spisana.
Brain Fog pooseblja Črni Atlantik in mestoma na to tudi opozarja, je antiestablishment, je antikapitalist, skozi celotno ploščo pikro kritizira svoj, naš, celoten svet okoli sebe. Na več mestih tako obračunava s korporatizmom, v katerem živimo, z njegovimi brendi, produkti in drugimi pastmi, ki jih nastavlja nič hudega sluteči množici. Pogosto preizprašuje moderne izume, na prvo mesto postavlja človeka, dvomi v legitimnost digitalizacije, a to stori skozi nekakšno prizmo abstraktnih, navidez nepovezanih najav. Brain Fog in Claude Cooper sta torej s svojo sporočilnostjo precej punk, čeprav se glasbeno gibata v močno nagruvanih okoljih, polnih afrodiasporičnih zvokov. In čeprav se nekateri komadi v svojih referencah, predvsem v refrenih in hookih, ujamejo v zanko predeterminiranosti, je Brain Fog v tem labirintu precej uspešen in poveden, v nekaterih primerih, kot je denimo dvojec komadov Holy Water – Cross The Pond ali pa Hardenhuish – Ancient Residue pa s svojim pristopom zadane v polno, komade pa povzdigne v prave mojstrovine. Seveda mu ne manjka klasičnih raperskih kvalitet, kot so samohvala in poudarjanje lastne spolne energije, obračunavanje s konkurenti, na koncu koncev pa je celotna plošča izredno spretno spleten klobčič vprašanj in odgovorov. Kako je lahko tak emsi popolnoma neznan? Kako so uspeli tako dobro spojiti inštrumentalni in vokalni del? Kdo je pravzaprav Brain Fog in o čem pravzaprav govori? Kaj sledi v primeru, da se naslednje sodelovanje zgodi neposredno v studiu in ne zgolj z nakdnadnim nasnemavanjem?
Plošča More Myriad Sounds torej ponuja priložnost, da v enem zamahu nadoknadimo zamujen izredni prvenec benda Claude Cooper in hkrati spoznamo Brain Foga, navidez anonimnega emsija, ki s svojim nastopom definitivno sodi v višje kakovostne razrede abstraktne, pomenov polne in goste hiphopovske godbe. Izdelek je zahvaljujoč sinergiji inštrumentalne in vokalne dinamike ter svežine vsekakor prvovrstno glasbeno izkustvo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj