COLOR PLUS: Netcika

Bootleg Tapes, 2015

Color Plus oziroma Lars Probert iz Brooklyna v New Yorku je mlad producent in DJ, član kruja Swim Team, ekipe izvajalcev sila frekventnih, malih plesnih zabav širom vseh živih možnih  prostorov velikega jabolka. Swim Team rola skorajda vse, kar je v klubskih glasbah relevantno danes, v enem velikem Blobu. Skupna jim je fascinacija nad klubsko plesno kulturo Velike Britanije, Berlina in ameriških outpostov: ballroom, jugle in house, mediator MC, kislinsko vezno tkivo, basovska podstat, odsotnost krovnega tempa. Swim Teamove zabave kot še nekaj primerljivih rednih večerov DIY Brooklyna od daleč izgledajo kot internetni fenomen, materializiran v drobovju vrtoglavega vrenja tamkajšnjega kreativnega podtalja. Posamezni glasovi ekipe so opazni skozi „the big picture“, ki pa v fokusu zgolj razpade na koščke ene velike, radikalno pisane sestavljanke. 

Ključna za tako dinamiko je tudi druga, diskografska plat kovanca. V primeru članov ekipe Swim Teama tako v igro vstopa kasetna založba Bootleg Tapes pod vodstvom Lorda $M$a. S spodvitimi, kolažnimi reprezentacijami blodnjavih delirijev svojih varovancev, pretežno kar rezidentov Swim Teama, Bootleg Tapes osmišlja kaos in zelo neklasično, mimetično plesno kulturo iluzije rejva, simulakra skupnosti. Namesto kolektivke imamo tu pač mnoštveno konceptualiziran grob individualizem. 

Color plus, reprezentant tega prosojnega novega, post albumskega, post klubskega, post EDM sveta, se s kasetno izdajo Netcika spretno vključi v kolažno estetiko Bootlega in okoljskega dogajanja. Ob Netciki gre sicer bolj za kolaž vplivov kot za tipično raztegnjeno, remiksersko šraufano, mejno nojzersko formo, značilno za dosedaj najvidnejše izdaje Bootlega. Sestavljena je iz fragmentov izredno posrečenih ritmičnih in melodičnih idej, fino gnetenih in privlačnih zvokovij, povezanih v razbito celoto, lomljeno s hudo abstraktnimi intermezzi, ki spominjajo na sodobno generativno kompozicijo. Ti intermezzi bi delovali kot ozadje, če ne bi bili tako ključni pri vezavi osmih komadov z Netcike v celoto. Zato je tista najbolj fascinantna plat nocojšnje izdaje pač njena koherentnost oziroma način, kako preproste, na raznolikih funkcionalnostih plesnih muzik osnovane vzorce povezuje v enotno celoto z izrazitim karakterjem in kako metodologijo statičnosti plesne kompozicije preobrne v pralnico različnih stilov, vendar ohrani rdečo linijo, pa čeprav je njen avtor že zdavnaj zapustil klasične ideje klubske glasbe in klubsko-plesnega formata. 

Color Plus je producent z močnim potencialom za prihodnost. Še eden tistih redkih v vodah mejne ritmične elektronike, ki bolj kot na aktualno zvokovno zamazanost stavi na kompozicijsko delo z vzorci ostalin plesnih glasb. Delo s suhimi, čistimi zvočnostmi ter posledično toliko bolj izpostavljenimi melodijami in vzorci, že nekaj časa iz stilsko odklonskih periferij radikalne računalniške kompozicije prodira v srčike kreativnih področij aktualnega levo polnega elektronskega vrenja. Netcika je v tem smislu sicer skrit dragulj, vendar izredno izhodišče za nadaljevanje pač zanimive zgodbe nove iluzije elektronske plesne godbe ...