Daedelus: What Wands Won't Break

Dome of Doom Records, 2020

V današnji Tolpi bumov se bomo posvetili delu Alfreda Darlingtona, ameriškega producenta elektronske glasbe, ki ustvarja pod psevdonimom Daedelus. Glasbenik, rojen v Santa Monici v Kaliforniji, se je v mladosti učil igranja na kontrabas in izobraževal na jazz smeri. V bolj rosnih letih pa se je poleg glasbe navduševal še nad viktorijansko dobo britanske zgodovine in nad grško literaturo, iz katere izhaja njegov vzdevek.

Daedelus je bil v grški literaturi mojster arhitekture in unikatnega ustvarjanja oziroma simbol modrosti, znanja in moči. Darlington si je tovrstni vzdevek nadel zaradi sorodne želje po produkciji inovativnejših sfer elektronske glasbe, ki ga že od samega začetka kariere ločuje od sorodnih ustvarjalcev. Glasbenik se je za ustvarjalno pot odločil pri petnajstih letih, ko ga je med obiskom YMCA centra v Londonu navdihnila glasbena selekcija takratnih piratskih radijskih postaj. Med svojim bivanjem na britanskem otoku je na kasete posnel zvoke razvijajoče se rave kulture, ki je pustila močan pečat na njegovi producentski poti.

Daedelus je po prvi izdaji leta 2001 pri založbi Phthalo ustvarjal v Los Angelesu in se povezoval s sorodnimi glasbeniki, na primer z Busdriverjem, Spazzkidom in MF DOOM-om. S svojo kasnejšo partnerko Lauro Darlington je izdal več singlov in album pri založbi Ninja Tune ter s svojimi energičnimi in razburljivimi nastopi v živo v nekaj letih vzbudil pozornost vizionarjev eksperimentalne elektronske scene. Med drugimi je Alfred s svojo sofisticirano produkcijo navdušil tudi Flying Lotusa, ki ga je v letu 2014 vzel pod okrilje svoje založbe Brainfeeder, na kateri je Daedelus izdal tri izjemno harmonično kompleksne albume.

V letošnjem letu je glasbenik, ki je med drugim pred kratkim zasedel tudi prestižen status izrednega profesorja na Berklee glasbenem kolidžu, na založbi Dome of Doom Records izdal album z naslovom What Wands Won't Break. Na popolnoma instrumentalnem delu, ki v nasprotju z večino umetnikove kariere ne bazira na melodični strukturi, Daedelus posveča posebno pozornost oblikovanju zvoka ritmične sekcije. Izjemno glasna in nasičena produkcija temelji na močni kompresiji in fokusiranju na posamezne udarce bobna in basa. Vsak sloj v zvočni strukturi skladb na albumu je izrazito koncentriran in polno saturiran, a vseeno ustrezno uvrščen v glasbeno kompozicijo. Kot pojasni Darlington sam, je prevladujoči stil zadnje izdaje tudi posledica umetnikovega analiziranja ekstremnih produkcijskih veščin pokojnega mojstra Ras G-ja, s katerim si je mnogokrat delil odrske deske. Ritmične strukture so distorziranemu izstopanju posameznih elementov navkljub zaradi minimalistične produkcije pregledne in razumljive. Album bi tako lahko definirali kot glasen, a kljub temu jasen.

Harmonije, ki na plošči v redkih melodičnih skladbah sledijo ritmični kompoziciji, so produkt posnetkov glasbenikovega oblikovanja zvoka z nastopov v živo. Na albumu, na katerem so odkloni od ritmičnega bučanja redki, predstavljajo odlično, lahkotnejše protislovje in dinamično popestritev, ki poslušalca pripravi na sledeči pulzirajoči izbruh. Izdaja s kratkimi skladbami, katerih večina ne dosega dolžine treh minut, hitro prehaja med različnimi emocionalno nabitimi zvočnimi krajinami, ki do kraja svoj polni potencial dosežejo na analogni izdaji v obliki kasete.

Daedelus po skoraj dvajsetih letih kvalitetnih izdaj v svojih zrelih letih ostaja zvest pomenu psevdonima in sledi prvotnim načrtom raziskovanja tvorb zvočnih kompozicij. Po mnogih kultnih stvaritvah, ki so v obliki semplov pristale tudi v skladbah hip hop producentov, konsistentno odkriva nove oblike izražanja v polju avantgardne elektronske glasbe.