Damir Avdić: Mein Kapital.

Kapital Rekord, 2012

Mit in legenda o Damirju Avdiću se širi iz ust v ušesa. Po milozvočnih novoletnih petardah ki so jih zmetali „oksimoroni", je odjeknila prava eksplozija. Avdićev četrti glasbeni otrok Mein Kapital je bil sicer prenošen za dober mesec, a je ob rojstvu čilo kriknil in na prvi pogled ne kaže večjih defektov. Najavil ga je že oktobra epski singl Katalonija, Sparta, Galicija, zdaj pa je pred fizično izdajo na voljo v download po sistemu „daj što daš". Ponujen izdelek je kapitalec iz morja, polnega vriskajočih rib na dveh nogah, ki so na Balkanu pojedle ušesu prijetne sirene za malo malico. Ne gre za s silikonom napolnjeno orado, niti ne za nabildanega brancina, pač pa za divjega zobatca ostrih zob iz globočin morske duše. Mein Kapital je kratka zgodovina časa, v katerem živimo. Rock z britvico v roki namesto trzalice, z napalmom v pljunku. Temačen, težek in neugoden. Album, ovit v plašč skrivnosti in dvomov, nosi fluid serije The X-Files ter dopušča razne odprte variante, ki jih bomo izbrali sami.

„Sve će biti na svom mjestu, na Arktiku bijeli medo, u Italiji Berlusconi, na Cubi McDonalds, na biralištima moroni, jurišaćemo po forumima, pucat s tastatura, mrzit život što živimo i sliniti za onim prije". Dva, nula, jedan, dva bi bila lahko dobitna kombinacija v neki pošteni ligi - tam, kjer igrajo za pivo in so proti modernem fuzbalu. A kombinacija ni ne dobitna ne napoved nečesa velikega za leto 2012. Šlo bo le za leto v nizu, pravi prerok Avdić. Vse bo ostalo isto - bogati bodo še bolj ..., revni bodo še bolj ... Španija bo spet prvak, a mogoče bodo furiozni navijači zdaj namesto bogato obložene paelle jedli zelje. „Ne da više Angela, Merkelica stara ..." - temni angel usode grške tragikomedije je zaprl pipo. Skadili bodo mnogi, saj so imigrantski pankrti rekli: Dovolj! A ponosni konkvistadorji in Heleni nočejo v tovarne, medtem ko politiki „previranti" nadaljujejo z orgijami. Nič se ne bo spremenilo! Tudi se ni spremenila zasedba - ta je še vedno „me, myself and I", kitara in vokal. In formi ne manjka niti las, dokler bodo besedila brez dlake na jeziku, razdejalni riffi tuzlanskega trubadurja pa podlaga jeznemu obračunavanju s svetom.

Pregovor pravi: „Boj se ljudi, ki so prebrali le eno knjigo"! Ti bodo v provokativnem naslovu Mein Kapital črno-belo videli bodisi temeljno delo avstrijskega malarja bodisi kritiko kapitalizma - med vrsticami ne bodo brali. A besedila pesmi apelirajo predvsem k razmišljanju zapostavljenih mlajših generacij, katerim v divjem tempu, z vajeti spuščenega, neoliberalnega kapitalizma, ni bilo časa pojasniti nekaterih nevarnih zgodovinskih ekstremizmov. Avdić, za katerega tabu ne obstaja, je tu brezkompromisen in bruha ogenj po ideološki nostalgiji, po zbujenem fašizmu, zaspanem marksizmu, požrešnem kapitalizmu, po šizofreni dvoličnosti, ki vsi skupaj ženejo družbo v prepad. Z bratstvom in enotnostjo je obračunal že prej, sarkazem par excellence pa je zdaj ponudil v Revolucionarni lavi in La Džigeracion, kjer mu gre na jetra mešana družba na žaru, od Žižka in Chomskega do revolucionarjev v copatih, ki doma, varno odeti v neprebojne psevdonime, streljajo po forumih. „Ja ukazujem na kriminal i korupciju, od septembra do juna, a onda Tunis, Egipat, Tučepi - non-stop akcija izmori čovjeka!"

Nezasitni kapitalizem prodaja, povampirjeni potrošniki kupujejo. Vse! „I govno da je od zlata"! Včasih so ob sobotah gasilske sirene najavile mir na zemlji, ki je trajal vse do mračnega ponedeljkovega jutra. Demokracija v narekovajih ponuja kontrolirano anarhijo - ve se, kdo pije, kdo plača. Marx je za trenutek potisnjen v senco, pet minut slave je doživel Bakunjin, čigar obraz ni bil po standardih, da bi končal na komercialni majici mladcev brez žiletk, tako na licu kot jeziku. Trubadur Diplomatz je z Mein Kapitalom diplomiral. Damir Avdić ni Bob Dylan, čeprav igra na isti poziciji. Je bolj rockerski in če bi bil Bob, bi bil Rock! Bob Rock ni bil fotogeničen, tak ni bil niti Bakunjin. Marx mu je pobral vso slavo in naklado. Naklado bo dočakal tudi Mein Kapital, ki se bo širil med rajo, kot je bil dilan Dylan Dog. Damir Avdić - Bosanski psiho, najbolj jezen človek Balkana, sveta in okolice, zopet laja in grize! Tokrat bomo mi namesto njega rekli: „Pa mi smo oduševljeni, ovo je genijalno!"

http://damiravdic.bandcamp.com/album/mein-kapital