DEATH'S DYNAMIC SHROUD.WMV: I'll Try Living Like This

Dream Catalogue, 2015

Tokrat se v Tolpi bumov ukvarjamo z letošnjim izdelkom ameriške entitete death's dynamic shroud.wmv, tipično Bandcamp ploščo poimenovano I'll Try Living Like This. Death's dynamic shroud.wmv na nocojšnji izdaji sestavljata James Webster in Keith Rankin, oba markantni spletni osebnosti, bodisi skozi njuno publicistično delo ali skozi pojavnosti na Twitter računih in Tumblr blogih. Death's dynamic shroud se kot trajnejši projekt jasno umešča v grupacije tako imenovanega Vaporwavea, ki je na Radiu Študent že pred časom našel svoje trdno mesto, kljub temu pa mu v eksplicitnih recenzentskih terminih skoraj nismo namenjali pozornosti. Razlogov za to bo več, glavne pa gre kljub vsemu iskati predvsem v specifični internetni formi paketov glasbe, ki nam jih ponujajo Vaporwave ustvarjalci, formi, ki prvič ni nujno osredotočena na dolgometražne izdelke in je drugič tudi vsebina njihovih izročkov največrat kar nekako razsrediščena, beži stran od lastne enovite pojavnosti, raje živi v hipu hlapeče asociacije in občutka – v spletni gubi enkratnih trenutkov eteričnega stika s poslušalčevo bežečo pozornostjo.

Pojem Vaporwavea si je skozi nekaj let prezence na zemljevidu žanrskih označevalcev sodobnih glasb pridobil precej pozornosti. Z nekaj resnično zanimivimi ustvarjalci, posvečenostjo določenih vidnih spletnih blogerjev ter skozi vtis pojavitve prave pravcate male internetne subkulture je Vaporwave postal „hashtag punchline“ določenega spektra internetne generacije, tako v OK kot tudi v precej slabem smislu. Dandanes je na spletu redko najti koga, ki bi s pojmom Vaporwave operiral kot z legitimnim označevalcem. Vaporwave kot izraz je danes prej tarča neverjetnega števila komentatorjev, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov čutijo potrebo po zlivanju gneva v smereh novejših pojavov neoprijemljivih internetnih vsebin, manj klasično glasbeniških – sodobnih „producentskih“ glasb in vsega povezanega. Težave Vaporwavea so po mnenju teh komentatorjev nič manj kot celoten Vaporwave, vse, kar je, in vse, kar ga spremlja. Danes ne maramo ne pretirane apropriacije kulturnih simbolov, kot so japonske pismenke, ne specifičnega kičastega zaglitchanega artworka, ne računalniških procesov za enostavno časovno in drugačno modulacijo zvočnih signalov, ne semplov muzik smooth jazza, ne preko potrošniške kulture argumentirane kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov, ne spletnega hypa, ne puhtečih spletnih subkultur... Skratka, ne maramo ničesar, kar Vaporwave je. S tem pa ne zgrešimo le tega, kar Vapowave z vsemi svojimi kulturnimi učinki, referencami in glasbeno-razvojnimi vektorji je, bolj bistveno zgrešimo tisto, kar bi Vaporwave lahko bil, oziroma bolje, kar lahko je. Zato je najbolj tipičen opis nocojšnje plošče death's dynamic shroud.wmv : „Everything bad abot Vaporwave, but good“.

Kaj bi torej Vaporwave lahko bil? Sodeč po odzivih na ploščo I'll Try Living Like This je Vaporwave lahko učinkovita, „banging“ plesna glasba. Lahko je tudi zanimiv v svojih neresnih zlorabah digitalnih zvočnih modulacij časovnega poteka semplov. In lahko je celo zanimiv z izborom vzorčenega smooth jazz in elevator music materiala ali z izborom virov brezsramno komercialnih muzik, pa naj bodo japonskega, korejskega ali drugega, tudi zahodnega izvora. Očitno je lahko zanimiv tudi v svojih aranžmajskih strukturah in lebdeči repetitivni kompozicijski logiki. Vse to na izjemno razgibani plošči I'll Try Living Like This namreč zares blesti do mere, ko ji to priznavajo tudi najbolj zagrizeni nasprotniki njenega žanrskega izvora. Vendar pa naj, tudi zaradi tega, plošča ne bi bila več Vaporwave. Morda je nekaj drugega, nekaj novega?

Ampak ne! I'll Try Living Like This je seveda Vapowave, klasičen Vaporwave klasičnega Vaporwave izvajalca. Sicer ne bi vsaka izmed recenzij, vključno s pričujočo, porabila dveh tretjin svojega prostora za ukvarjanje s tem pojavom. Lahko pa tudi ni Vaporwave, vendar potem ta niti ne obstaja na način, kot ga običajno mislimo, potem smo priznali Vaporwave kot označevalec, pod katerga pač mečemo tisto, kar nam ob internetnih muzikah ne diši, tisto, česar koncept je brez vse substance, kar je nesmiselno downpitchano, poceni semplano in kičasto zapakirano.

Vendar Vaporwave ni to zadnje. Če Vaporwave kot glasbeno učinkovit pojav karkoli je, potem je to pojav tihe refleksije glasbe iz naših mnogoterih okolij in je pojav spletnih čutnih ekstaz ter nostalgije po nečem, česar ne znamo pokazati s prstom. Album I'll Try Living Like This ni tisto, kar bi Vaporwave lahko bil, ampak je tisto kar Vaporwave lahko je. Je izpeljevanje konsekvenc temeljnih postavk žanra, čeravno se marsikomu zdi, da gre za žanr, ki v svojih temeljih postavkah ne dovoli konsekvenc ali jih vsaj ne predvidi, ker je preprosto prelen. Kar je seveda popolna in totalna neumnost. Death's dynamic shroud sta tukaj vzela glasbeni material, ki jima je blizu. In to je glasbeni material Vapowavea oziroma, bolj ambiciozno rečeno, material post-internetne glasbe. Ta material sta odpeljala v celovit, brihtno izgrajen in izmuzljiv album, poln sočnih in privlačnih semplov, poln tehničnih trikov, za katere si ne bi nikoli mislili, da so ob taki pretiranosti lahko tako učinkoviti. In to je to, kar Vaporwave je, ker to lahko je. Morda ravno zato, ker se je rodil v lastno smrt, kot pravijo ideologi. 

DON'T SUFFER IN SILENCE
tags: electronic japanese pop internet club kpop nuwrld post-whatever vaporware vaporwave videogame Philadelphia