deitycrew: deitycrew

Next Year's Snow, 2022

Da poznamo in poslušamo točno določene izvajalce in izvajalke, medtem ko drugi ostajajo bolj ali manj skriti v raznoličje neznanega, je dejstvo, pred katero smo postavljeni. Je pač tako in ne drugače. V veliki meri je to odvisno od tega, kaj so poslušali tisti pred nami in nam zapustili v izročilu »tega, kar preprosto moraš poslušati«, od seznamov najboljših ali najvidnejših žanrskih izdaj nekega obdobja, od kategorizacije, skratka: od arhiva. Vendar pa izročilo arhiva ni neodvisno od njegove vnazajšnje konstitucije in njegove interpretacije oziroma od ustvarjanja novih seznamov in brskanja po že obstoječih, zlasti če ti dve dejavnosti potekata demokratično.

Spletni portal Rate Your Music je verjetno najpopularnejši medij za takšno arhivarsko početje, saj omogoča slehernemu uporabniku, da ustvarja lastne sezname in rangira izdaje. Med seznami prednjačijo »best of« seznami izdaj leta, ki jih uporabniki začnejo kompilirati s 1. januarjem, nato pa se tekom leta spreminjajo in rastejo v dolžino. Na nemalo seznamih naj albumov za leto 2022 se je tako pojavil tudi mikstejp deitycrew slovensko-finskega dvojca istega imena, ki sta ga fanta taktično izdala 1. januarja pri založbi spletnega kolektiva Next Year’s Snow.

Duo tvorita finski producent Audiointerface in vokalist Spiritlake iz Slovenije, ki je pri omenjeni založbi že izdajal pod imenom Arne. Avtorja na mikstejpu z naivnim, outsiderskim pristopom pravzaprav ustvarjata vokalno house glasbo, pri čemer je razviden vpliv njunih cloud rap idolov, Yung Leana in dečkov iz stockholmskega kolektiva Drain Gang. A vendar jim na prvo žogo žanrsko nista zares podobna, razen splošnega vtisa sladkobno nerazločnih sintov in vokalov. Oboji so v hipnagogičnem miksu albuma deitycrew kot potopljeni v sirup proti kašlju, kar je očitno postalo blagovna znamka skandinavskega cloud rapa kot inspiracije. V kontrastu s tem so BPM-i v območju vznemirljivega hajpanja, autotunani vokal pa nemudoma povezujemo s Cherinim hitom Believe, zaradi barve Audiointerfaceovega glasu še toliko bolj, kot smo npr. to asociacijo dobili pri Futurskih.

Vse to pomeni, da mikstejp deitycrew v domači prostor stopa kot noviteta, saj nismo slišali še ničesar, kar bi mu bilo zares podobno. Ni »hiper«, da bi mogel spadati med hiperpopovce kolektiva Aseben. Na nek način mu je blizu zgodnja muzika založbe L.I.E.S. in ostalih pri Next Year’s Snow, ali pa producentka DJ Sabrina the Teenage DJ oziroma tudi death's dynamic shroud.wmv, nekdaj vaporwave projekt, ki zadnja leta izvaja nekakšen housovski obrat. K inovativnosti albuma prispeva tudi neuka kompozicija, ki jo lahko zaznamo že v prvih taktih uvodnega komada yacht club. Po eni strani zveni, kot da je bil vodilni motiv ustvarjen aleatorično oziroma brez vnaprejšnjega premisleka, po drugi pa ga kmalu podomačimo, saj v svojem kontekstu resnično deluje. Na drugih mestih je mikstejp privlačen že ob prvem stiku.

Podobno štorasta so tudi besedila, katerih paradigmatski predstavnik je refren: »I am up up / In the ski-ies / Skiing with the stars / At the yacht club / In disgui-uise / Smoking pink cigars«. Če jih primerjamo z Matter ali SBO, ki utegneta biti asociacija, Spiritlakova besedila ob podrobnejšem posluhu ne razkrijejo nobenih referenc, ki ne bi izhajale s tekstopiščevega cloudraperskega obzorja. Gre za mišljenjsko superpozicijo hkratne odraslosti in otroškosti, ki jo zaznamujeta popkultura in droge, med katerimi pa je najmočnejša ljubezen. Sicer pa je autotunano momljanje jasen znak, da teksti niso namenjeni preinterpretaciji.

Debitantski mikstejp dua deitycrew vseskozi ohranja enak nivo odštekanosti, ki izvablja v enaki meri radovednost in začudenost. Pri tem ne popusti niti takrat, ko doseže zadnji komad shanghai, ki pokaže še dodatno, pripovedno plat dua. Tovrstne razgibanosti, ki ne krha koherentnosti komada, bi si v bodoče od njiju želeli slišati še več. Nasploh na plečih avtorjev leži naloga dokazati, da sta sposobna glasbeni teritorij, ki sta ga razprla, še dodatno rafinirati in poudariti njegove bistvene prednosti.

Dejstva, da je mikstejp širšo publiko dosegel s trikom, s katerim je bil v začetku leta uvrščen na seznam naj albumov tega istega leta, ne smemo jemati kot prevaro. Doseči promocijo ni isto kot obdržati poslušalstvo, čeprav album resda ne bo navdušil vsakogar. Polarizirajoč odziv na muziko deitycrew je zato pričakovan. V vsakem primeru pa jo lahko vidimo kot pretres, ki utegne razburkati mirujočo nevsiljivost cloud rapa in njemu podobnih muzik, če že ne vsaj kot inovativno zabaven izdelek.