DEMDIKE STARE: Liberation Through Hearing

Modern Love, 2010

Redki glasbeni izdelki nas privedejo do neprijetnega občutka, da sedanjost včasih ne obstaja zgolj sama po sebi; da jo povečini osmišljuje njen odnos ali intereferenca s preteklostjo. Takšna glasba mora biti delo vrhunskih umetnikov, katerega izid je videti kot bizarna, alternativna, paralelna ali celo staromodna sedanjost; takšna glasba obuja bdeče duhove preteklosti v prvinski, migetajoči in še neizoblikovani coni somraka. Prostora, v katerem se kot poslušalci znajdemo, ne moremo označiti niti kot tukaj niti kot zdaj – je tretji prostor, ki bi lahko bil kjerkoli.

Plošči Liberation Through Hearing, ki jo bomo poslušali v današnji Tolpi bumov in je delo dveh dolgoletnih prijateljev, sodelavcev in strastnih zbirateljev vinilnih plošč, Seana Cantyja in Milesa Whittakerja, uspe vzbuditi ravno takšen občutek lucidnih halucinacij. Njun projekt Demdike Stare, poimenovan po zloglasnem in dobro zabeleženem čarovniškem sojenju Elizabeth Southern v Lancashiru leta 1612, že dve leti služi kot ustvarjalna ploščad, kjer Britanca povezujeta različne izseke iz časa in prostora njune vinilne zbirke. Večina njunega materiala je krepko osnovanega na semplih iz najbolj obskurnih koncev sveta, s čimer bi se po metodologiji lahko uvrstila tudi v klub Endtroducing znamenitega DJ Shadowa, po morbidnosti pa h Kreng in Necro Deathmort. Toda v njuni glasbi se slojeviti sempli in gosti analogni eksperimenti trdno prepletajo in tako močno kljubujejo kategorizaciji, da jih je nemogoče razločiti.

Njun prvenec Symbiosis iz konca leta 2009 je plul po mračnih, okultnih vodah, ki tečejo na področju težkobasovske dronaže in dub techna. Ker se ni oziral na slogovna pričakovanja matičnih žanrov, je prečil meje med naravnim in industrialnim, starinskim in futurističnim. In ravno iz tega razloga je bil izredno zanimiv dosežek, ki mu je že čez nekaj kratkih mesecev sledil prvi letošnji plošček - gromoviti Forest Of Evil. V tokratni Tolpi bumov se ukvarjamo z drugo letošnjo napovedano ploščo od treh, imenovano Liberation Through Hearing.

Na albumu lahko najdemo šest rezov, ki so vsak zase posebna referenca na posamezno sličico z naslovnice. Whittaker in Canty tokrat ubirata še bolj abstrakten teren, ki je prežet s tihim občutkom groze. Tiha sampledelia v slogu založbe Ghost Box je še zmeraj prisotna, a kar najbolj useka, je basovski pulz, ki se prav po polžje vali v skrivnostnih tonih in dub techno teksturah. Skladba Caged In Stammheim nas popelje v zaporniško kletko, ki se ji ne bi upirala niti Roman Polanski ali Dario Argento. Komad Eurydice, ki sempla dvojec Porter Ricks, nam skozi zlobno prizmo naslika Orfejev in Evridikin sprehod skozi spokojen gozd. Regolith, propulziven dub techno z železniškimi odmevi, ki s plošče še najbolj upraviči izdajo na bolj plesno orientirani založbi Modern Love, pa je nasploh eno njunih najboljših del. Orientalni Bardo Thodol se podobno kot Trapped Dervish s plošče Symbiosis poslužuje semplov Bližnjega vzhoda in ustvarja perkusivno ozračje še najbližje Muslimgauzu, Shackletonu ali Mordant Music. V 45 minutah se karte torej dodobra zmešajo, a se napetost z manjšimi dvigi in padci nezadržno kopiči in olajšanje prinese šele zaključni komad Matilda's Dream, ki sempla Henkejev Hongkong ...

Projekt Demdike Stare je talilni lonec idej, raznorodnih vej glasbe, ki se po nekem kriptičnem naključju srečujejo na šahovnici črne magije, poganstva in tibetanskega spiritualizma. Plošča Liberation Through Hearing je mistična odiseja o nenehni grožnji, ki nikoli ne pokaže svojega pravega obraza. Dvojcu z zvokom res uspe prikazati podobe okultnega, kar na nek način ploščo naredi nezamenljivo britansko. Toda jezik, ki ga Liberation Through Hearing uporablja, je univerzalen. In zaradi te neposrednosti je Britancema Seanu Cantyju in Milesu Whittakerju uspelo sproducirati eno najbolj temačnih, globokih in izjemnih plošč tega leta.