Der Weg einer Freiheit: Finisterre

Season of Mist, 2017

V tokratni Tolpi bumov predstavljamo nemške atmosferične black metalce novega vala, Der Weg einer Freiheit. Ime würzburške zasedbe bi v slovenskem prevodu pomenilo pot svobode, kar nekako simbolizira osrednji tematiki, s katerima se ukvarja: življenje in smrt.

Začnimo pa, kot vselej, na začetku. Zasedba Der Weg einer Freiheit je nastala v letu 2009, ko sta ji življenje vdahnila vokalist Tobias Jaschinsky in multiinstrumentalist Nikita Kamprad z demo posnetkom Der Weg einer Freiheit, ki sta ga že sledeče leto nato izdala tudi kot svoj prvi studijski izdelek za založbo Viva Hate Records. V naslednjih letih sta sledila dva EP-ja, album Unstille in menjava v sestavi zasedbe. Bend je med izdajami EP-jev zapustil bobnar Christian Bass, ki se je kmalu zatem pridružil skorajšnjim metalcore veteranom Heaven Shall Burn, zasedbi pa se je pridružil aktualni bobnar, Tobias Schuller. Še pomembnejši je bil odhod enega izmed članov začetnega tandema, Tobiasa Jaschinskega.

Ta je prekinil izjemno plodovito obdobje nemške trojice in sledilo je triletno zatišje, leta 2015 pa je za založbo Season of Mist izšel album, ki na platnici nima niti naslova niti logotipa ustvarjalca, album Stellar, na katerem je samo veličastna monokromatična podoba sončevega mrka.

Osameli vodja Nikita Kamprad, ki je že od samega začetka tudi sproduciral vse izdelke zasedbe, se je vedno odločal za precej čistejši zvok, kot smo ga običajno vajeni znotraj black metal scene. Polnost, ki se odraža predvsem s prominentno bas kitaro, zveni bistveno manj hreščeče in surovo kot studijski izdelki žanrskih kolegov ter band umesti v sivo območje čisteje produciranega sodobnega black metala. Ta podžanr zadnja leta krojijo zelo zanimivi izvajalci, med katerimi gre izpostaviti Schammasch, predstavnike švicarske avantgarde, in poljske Blaze of Perdition.

Album Stellar je naznanil novo ustvarjalno obdobje zasedbe, ki je predlani izdala tudi zbirko vinilov vseh starih studijskih izdelkov – naslovljeno Neubeginn, nov začetek. Hkrati pa ta začetek predstavlja zgolj … spremembo. Neubeginn je namreč naslov skladbe s prvega albuma, ki v novi preobleki najde mesto kot bonus komad na danes obravnavanem četrtem albumu, Finisterre, torej gre bolj za zavedno spremembo pristopa kot uničenje in prerojenje. Če se sedaj osredotočimo na Finisterre ... Gre za bendovo drugo izdajo za Season of Mist in drugi album, ki je plod Nikite Kamprada, in to ne samo z vidika produkcije. Na albumu z bendom sodeluje nov basist, bobnarski stolček znova zasede Schuller, za vse ostalo je zaslužen Nikita.

Kamprad znova dokaže, da je eden izmed najbolj nadarjenih posameznikov na black metal sceni novega vala, saj poleg tega, da je odličen producent, blesti kot izjemen komponist, vokalist in tekstopisec. Album je formalno sestavljen iz petih skladb, ki se v resnici spajajo v tri ločene dele. Uvodna Aufbruch izzveni v Ein Letzter Tanz in ti dve skladbi z 22 minutami tako že tvorita prvo polovico albuma. Temu sledi del Skepsis, sestavljen iz dveh petminutnih stavkov. Prvi je instrumentalen in nastavi teme, ki jih drugi nato nadgradi. Album zaključi razgiban 11-minutni komad, v katerem se subtilno pojavijo vse predhodne glavne teme, zato tudi upravičeno nosi naslov albuma, Finisterre.

Besedo v naslovu lahko razčlenimo na dva dela. Finis – po latinsko konec ali smrt in terre oziroma terrae – zemlja, naš planet ali če smo zelo metaforični – življenje. Rezultat tega besedotvornega postopka je skovanka, ki znova namiguje na že omenjeni glavni temi: življenje in smrt. Besedilni vidik nam še jasneje oriše prizor, ki so ga uglasbili v novem albumu. Ples ob koncu sveta. Ples ob koncu časa.

Nemška besedila celotno podobo te kreacije močno približajo občutkom, kakršne doživljamo ob prebiranju romantične poezije, same dolžine kompozicij pa še dodatno poglabljajo tak doživljaj. Kompleksnih idej in čutenj se preprosto ne da posredovati v kratkih skladbah, v primeru Der Weg einer Freiheit pa še toliko bolj velja, da ne gre za glasbo, ki bi bila podcenjujoča do poslušalca, vendar za golo, pristno izpoved. Finisterre je še en v seriji izjemnih albumov te zasedbe, ki skozi leta vztrajno ustvarja skorajda popolno diskografijo.