DERADOORIAN: The Expanding Flower Planet

Anticon, 2015

Recenzentka v tokratni Tolpi bumov opaža, da je kultna eksperimentalna zasedba Dirty Projectors po svoji zadnji izdani plošči »Swing Lo Magellan« v letu 2012 postala nekakšno vrelo uspešnih solo karier njenih matičnih in bivših članov. Med njimi se je v lanski sezoni Tolpe bumov znašla tudi njihova gostujoča basistka in vokalistka Olga Bell z debitantom Krai. V tem mesecu je ta že presenetila z novo mini ploščo Incitation. V solo udejstvovanju ni miroval niti njihov redni član, basist in vokalist Nat Baldwin, ki je v začetku lanskega leta izdal svojo šesto solo ploščo »In The Hollows«, niti vokalistka Amber Coffman, ki je pred kratkim sklenila sodelovanje z Nateom Hellerjem pri nastajanju spremne glasbe za film »The Diary Of A Teenage Girl«. Med aktualnejše izdaje, ki jih lahko postavimo v okvir uspešne osamosvojitve od Dirty Projectors, sodi tudi prva solo plošča »The Expanding Flower Planet« multiinstrumentalistke Angel Deradoorian.

Deradoorian se je robustnim, akustičnim in hiperenergičnim »dirtyprojectorskim« odmevom, ki jim je markantno primanjkovalo veznih melodij, v svojem solo prvencu povsem izognila. Njen projekt namreč vseskozi opredeljujejo minimalistični ritmi, hipnotične melodije in prikupni večslojni vokali, ki jih je posnela skupaj s svojo sestro Arlene Deradoorian. Zvok plošče pluje med meditacijskimi, skrivnostnimi in čudežnimi dimenzijami. Na zastavljen melanholični zvočni inventar so z raznolikimi tolkali in klaviaturami pritrjeni detajli iz japonske in indijske tradicionalne glasbe. Z vokalnimi harmonijami je Deradoorian ustvarila zelo dobrodošle kontraste, za katere bi si morda želeli, da bi jih bilo na plošči še več. 

Skladbe se žal ne usidrajo dovolj globoko v zavest poslušalca in v njem ne zbudijo tiste krčevite potrebe po ponovnem predvajanju albuma v celoti. Mestoma izstopajo skladbe, kot so »A Beautiful Woman«, »Violet Minded«, »Ouneya«, sicer pa se za preostale zdi, kot da gre za nerazvite ideje, ki jih je avtorica na izdelek umestila zavoljo higienskih razlogov. Takšni sta denimo skladbi »Komodo« in »Dark Lord«, ki s pomanjkljivo melodično in tematsko materijo ponazarjata vrtenje v krogu.

V večini skladb s plošče se srečujemo s ponavljanjem preprostih besed in melodičnih vzorcev, ki jih še tako eksotični detajli ne morejo izvleči iz puščobnih sivin. V njen zagovor bi lahko rekli, da so tovrstne sivine vzročno-posledične, češ da izvajalka po odstopu od nekdanje matične zasedbe Dirty Projectors še raziskuje in razvija svojevrstni melos. Z albumskim prvencem »The Expanding Flower Planet« je stopila iz sence back-vokalistke in basistke ter izkusila, kaj pomeni biti ključna ustvarjalka in producentka.

V singlu »A Beuatiful Woman« se odvija zgodba o posameznici, ki sta jo utesnjenost in osamljenost pahnili v potovanje, tekom katerega je uspela razjasniti dvome o lastnih pričakovanjih in zahtevah. Četudi album »The Expanding Flower Planet« zveni sanjsko in opojno, so tuje glasbene reference preveč očitne, da bi lahko aranžmaje neposredno izenačili z domišljijo avtorice. Prej bi lahko rekli, da gre za intelektualni projekt, pri katerem je avtorica zunanje vplive združila v čutno zvočno celoto in jih servirala s fragmenti afriških ritmov, vzhodno azijskih vokalnih manipulacij in daljnih strunskih godb. Vokalne harmonije, ki uhajajo predvidljivim intonacijam, spominjajo na dreampopovski dvojec CocoRosie. Skladbe »The Invisible Man«, »Ouneya« in »The Expanding Flower Planet« nas po svoji zanesenosti asociirajo na krautrockovsko tradicijo, po svoji atmosferični zasnovi pa na kompozicije Briana Ena. Skladba »Your Creator« se očitnim vplivom najbolje izmika in sodeč po igrivi melodiki uživa sloves otipljivega sodobnega indie odzvena, ki ga drugod na plošči ni zaslediti.

Angel Deradoorian se je na svojem prvencu otresla kompulzivnih aranžmajev, kot smo jih bili vajeni pri Dirty Projectors. Skladbe ilustrirajo temo na koncu skrivnostnega hodnika, ki bi nas potegnil vase, če bi se mu preveč približali. Posamične skladbe v vokalno-instrumentalnem smislu izražajo avtoričino radovednost, avanturizem, dvomljivost, temačnost, raztresenost in strast, medtem ko sam album odraža njeno ustvarjalno sproščenost in kot celota deluje osvežujoče in vabljivo.